Papež Benedikt XVI. minuli konec tedna preživel na sredozemskem otoku Malta, ki ga je obiskal ob 1950-letnici brodoloma apostola Pavla v tej otoški državi. Kot so poročali pri vatikanskem radiu, so svetega očeta v soboto ob prihodu na letališču pričakali visoki predstavniki malteških političnih in cerkvenih oblasti, med njimi tudi predsednik države George Abela in predsednik Malteške škofovske konference nadškof Paul Cremona.

Benedikt XVI. je v svojem prvem govoru na malteških tleh poudaril, da na otok prihaja kot romar, kot Petrov naslednik, ki želi Maltežane potrditi v veri in se z njimi združiti v molitvi k edinemu živemu in pravemu Bogu. Izpostavil je predvsem krščanske korenine Malte, rekoč, da malteški narod že skoraj dva tisoč let osvetljuje evangeljski nauk in krepijo njegove krščanske korenine. Maltežani so po njegovih besedah upravičeno ponosni na nenadomestljivo vlogo, ki jo je v razvoju države igrala vera. Sveti oče je še poudaril, da se lepota naše vere tu izraža na različne dopolnilne načine, nenazadnje tudi v svetniških življenjih Maltežanov, ki so sami sebe darovali za dobro drugih. Pri tem je izpostavil Dun Gorga Preco, ki je bil za svetnika razglašen pred tremi leti.

Benedikt XVI. je nato orisal pomembno vlogo Malte, ki jo ima država na različnih področjih, kot so denimo področja strpnosti, vzajemnosti, migracije in drugih ključnih vprašanj za prihodnost evropske celine. Malteško ljudstvo je pozval, naj še naprej ščiti nerazvezljivost zakonske zveze in pristno naravo družine, kot tudi človeško življenje od spočetja do naravne smrti in versko svobodo.

Ko je govoril o vlogi Malte z gledišča njenega geografskega položaja, je sveti oče dejal, da je Malta veliko prispevala tudi k zaščiti krščanstva, tako na kopnem kot na morju, Maltežane pa je ob tem spodbudil, naj še naprej igrajo tako pomembno vlogo v današnjih razpravah o identiteti, kulturi in evropskih politikah. Ta otok je odigral ključno vlogo pri političnem, verskem in kulturnem razvoju Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, je dejal papež. Po njegovih besedah je za vzpostavitev odnosov resničnega zaupanja in rodovitnega dialoga potrebno še veliko storiti, a Malti njena geografska lega omogoča, da svojim sosedom na severu, jugu, vzhodu in zahodu poda roko prijateljstva. Sveti oče je ob koncu govora malteškemu narodu še podelil svoj blagoslov.

Z letališča se je papež, ki je minuli petek dopolnil triinosemdeset let starosti, odpravil v predsedniško palačo v malteški prestolnici Valletta, kjer ga je sprejel predsednik Abela. Na srečanju so bili navzoči tudi predsednik malteške vlade ter ministri. Zatem se je odpravil v votlino svetega Pavla v mestu Rabat, kjer je molil in pozdravil vse navzoče vernike.

V nedeljo je sveti oče na največjem trgu na Malti, ki se nahaja v mestu Floriana, daroval slovesno sveto mašo, ki so se je udeležili številni vidnejši predstavniki verskih in civilnih oblasti. Pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica Nebeška je papež v svojem nagovoru poudaril predanost Maltežanov nebeški Materi Mariji. Ob tej priložnosti so z otoka Gozo v mesto Floriana prinesli sliko otoške zavetnice, sveti oče pa ji je namenil poseben dar, saj je pred podobo položil zlat cvet vrtnice, ‘v znamenje sinovske ljubezni do Božje Matere’. Po nagovoru in molitvi je papež na sedežu apostolske nunciature kosil s svojim spremstvom in malteškimi škofi, nato pa se je v pristanišču v Valletti srečal z mladimi. Od malteškega ljudstva se je poslovil v večernih urah.