Papež Benedikt XVI. je včeraj obiskal sedež rimske občine, kjer se je srečal z rimskim županom Giannijem Alemannom in z občinskimi funkcionarji. Po enajstih letih je tako voditelj Rimokatoliške cerkve ponovno prišel na Kapitol in se podpisal v zlato knjigo.

Benedikt XVI. je v avli Julija Cezarja prisostvoval izredni seji občinskega sveta in zbrane nagovoril. Sveti oče je govoril o Rimu in med drugim dejal, da je Rim še posebej v zadnjih stoletjih odprl svoje državne in cerkvene univerze in izobraževalne ustanove študentom iz vseh koncev sveta. Tudi Rim se spoprijema z novimi kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi izzivi. Postal je mesto, naseljeno z ljudmi iz drugih držav, kultur in verskih tradicij, in dobil podobo večetnične in večverske metropole, v kateri je integracija včasih tudi težka in kompleksna. Papež je poudaril, da si bo Cerkev tudi v prihodnje prizadevala za zaščito splošnih človekovih pravic in spoštovanje človekovega dostojanstva. Benedikt XVI. se je prav tako dotaknil primerov nasilja in jih označil kot znamenja duhovne revščine današnjega človeka.

Po papeževih besedah si mora Rim v postmoderni dobi ponovno prisvojiti globine svoje duše ter svoje civilne in krščanske korenine, če hoče razvijati in širiti novi humanizem, ki v središče postavlja vprašanje o človeku, v vsej njegovi celovitosti. Krščanstvo prinaša jasno resnico o človeku, Cerkev pa se zaveda svoje odgovornosti pri soočanju s sodobno kulturo.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju tudi spregovoril o sedanji gospodarski krizi in njenih posledicah, ter dejal, da krščanska skupnost, preko župnij in svojih ustanov, že pomaga številnim družinam, ki so se znašle v materialnih težavah, in pri tem dobro sodeluje z mestnimi oblastmi. Sveti oče pa ni zaobšel otrok in mladih. Kot je dejal, mladi lahko upajo v boljšo prihodnost toliko, kolikor bo zagotovljen prostor bratskemu sodelovanju med vsemi sestavinami civilne družbe in krščanske skupnosti. Pri tem je mesto Rim spodbudil k družbenemu vključevanju in spoštovanju, kjer srečevanje in sodelovanje med kulturo in vero, med družbenim življenjem in verskim pričevanjem oblikuje zares svobodno in mirno skupnost.

Po srečanju z rimskim županom in člani mestne uprave je papež Benedikt XVI. iz lože Senatorske palače pozdravil še meščane zbrane na Kapitolskem trgu. Rim je lepo mesto, je dejal sveti oče, zaradi svoje zgodovine, kulturnih ustanov, spomenikov, cerkva in mnogih umetnostnih del. A Rim je lep predvsem zaradi svoje širokosrčnosti in svetosti mnogih, ki so za sabo pustili sledi svoje strastne ljubezni do božje lepote, je dodal papež in izpostavil apostola Petra in Pavla, ter številne Rimljane, ki so skozi stoletja posvetili služenju mladim, bolnim, revnim in kakorkoli ubogim, ter pri tem med ostalimi spomnil na svetega Lovrenca, svetega Filipa Nerija in sveto Frančiško Rimsko.

V samostan sv. Frančiške Rimske v bližini Kapitola se je papež Benedikt XVI. odpravil po obisku rimske mestne občine. V samostanski kapeli je nekaj trenutkov posvetil molitvi pred Najsvetejšim in se poklonil sv. Frančiški Rimski, katere posmrtne ostanke hranijo tamkaj. Sv. Frančiška Rimska je zavetnica Rima, papež pa jo je v svojem nagovoru imenoval »najbolj rimska med vsemi svetniki«. Samostan redovne skupnosti sv. Frančiške Rimske stoji v središču Rima, kar simbolično pomeni, da je v središče javnega življenja potrebno postavitvi duhovnost. V tem smislu je tudi redovna skupnost sv. Frančiške Rimske poklicana biti duhovna pljuča družbe. Njihov samostan je sveti oče označil kot kraj, kjer ravnovesja med redovnim in laičnim življenjem, med življenjem v svetu in življenjem v redovni skupnosti. Tudi danes Rim potrebuje žene, ki so popolnoma predane Bogu in bližnjemu, je v nadaljevanju govora izpostavil Benedikt XVI. in redovnim sestram za zgled postavil Devico Marijo.