Papež želi z obiskom od 28. novembra do 1. decembra v Turčiji potrditi in utrditi tamkajšnje maloštevilne katoličane v veri, doseči še večje zbližanje s pravoslavnimi brati v veri pa tudi izkazati spoštovanje do muslimanov.

Da papeža spoštujejo tudi v Turčiji, ne nazadnje tudi zaradi tako silno želenega zbližanja z Zahodom in pridružitvijo Evropski zvezi, je turška oblast najprej pokazala s tem, da mu je kljub »regensburškemu predavanju« in valu protestov v islamskem svetu dala vedeti, da je v Turčiji zaželen, dodatno poskrbela za njegovo varnost in nazadnje dokaj ostro pokarala tiste muslimanske nestrpneže, ki so v zadnjih dneh javno protestirali proti njegovemu obisku.

Tudi predsednik vlade Recep Tayyip Erdogan si je premislil ter s svojim odhodom na vrh Nata v Rigi počakal vsaj toliko časa, da se je na mednarodnem letališču Ankara-Esemboga po triurnem poletu »papeževega letala« iz Rima, ko je Benedikt XVI. v torek, 28. novembra, okrog poldneva stopil na turška tla, vsaj kratko srečal in govoril z njim, nato pa nadaljeval pot v Rigo.


Molimo za uspeh apostolskega potovanja!

Kot po eni strani upamo, da »turška družba pri visokem romarju miru in dialoga ne bo odpovedala glede tradicionalne pripravljenosti sprejeti ga« (vatikanski »zunanji minister« nadškof Dominique Mamberti), pa po drugi tudi to, da bo papežev obisk sprostil napetosti med verstvi, ki so se nakopičile v zadnjih mesecih (nemški kardinal Karl Lehmann). Da bo doseženo to dvoje in še druge pomembne zadeve v zvezi s papeževim potovanjem, srečanji in pogovori v Turčiji, je predvsem pomembna molitev, na kar so izrecno opozorili in k temu povabili avstrijski škofje na svojih duhovnih vajah.


»Iskren pozdrav Turkom«

Papež Benedikt XVI. je v nedeljo, 26. novembra, dva dni pred začetkom njegovega že kar napeto pričakovanega apostolskega obiska v Turčiji, pri opoldanski molitvi z več kot 50.000 verniki na Trgu sv. Petra v Rimu izrazil veliko spoštovanje in prijateljstvo do vlade in prebivalcev Turčije. »Ljubemu turškemu ljudstvu« z bogato zgodovino in kulturo je namenil »iskren pozdrav«. Še posebej se veseli srečanja s tamkajšnjo katoliško in pravoslavno Cerkvijo. V Turčijo odhaja, poln zaupanja, po sledeh svojih prednikov na Petrovem sedežu papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II., ki sta to državo obiskala leta 1967 oziroma 1979. Še posebej prosi blagoslova blaženega papeža Janeza XXIII., ki je bil v letih od 1934 do 1944 apostolski delegat v Turčiji. Navzoče vernike je povabil, naj molijo za duhovne sadove njegovega potovanja.


Ugoden odmev v glavnih turških javnih občilih

Te papeževe nedeljske besede so vodilni turški časopisi v ponedeljek, 27. novembra, dan pred začetkom papeževega obiska, pozdravili kot spravno gesto. Liberalni list Milliyet jih je ocenil kot »prijateljsko poslanico s Petrovega trga«, zelo brani Hürriyet pa, da je papež hotel z njimi Turkom zagotoviti svoje prijateljstvo in spoštovanje. Politično sredinsko opredeljena glasila so se razveselila napovedi, da bo papež obiskal tudi Modro mošejo v Carigradu, čeprav to prvotno ni bilo v njegovem načrtu. Neodvisni list Vatan meni, da se bo papež na ta način opravičil muslimanskemu svetu za besede, izrečene na račun preroka Mohameda, in podprl dialog z islamom.

Turška javna občila so povedala tudi precej jedkih na račun nedeljskih in že tudi prejšnjih demonstracij proti papeževemu obisku. Vatan se je že na naslovnici ponorčeval iz organizatorjev tega protipapeškega zborovanja: »Protipapeške demonstracije niso uspele.« Hürriyet pa: »Napovedovali ste milijon ljudi, prišlo jih je 20.000.« Pri tem je imel še posebej v mislih islamistično stranko Saadet Partisi. Islamistična Milli Gazete pa je kljub temu čez vse razumne mere napihovala število udeležencev demonstracij proti papeževemu obisku, ko je pisala o »sto tisočih demonstrantov«. Prav tako islamistično usmerjeni Vakit ni mogel skriti nestrpnosti: »Tukaj si nezaželen!« »Ne pridi in ne blagoslovi!« Pa tudi s prav smešno napovedjo, da je predsednik Ahmet Necdet Sezer pripravil »deset zabojev vina za papeža«.

Vodilni zunanjepolitični komentatorji, kakršen je Semih Idiz pri Milliyetu, pa so pozvali k razumnosti in premišljenosti: »Papežu moramo izkazati našo gostoljubnost,« kajti sicer bo Turčija zelo popačila svojo podobo. Erdal Safak pri bulvarskem listu Sabah je celo zapisal, da »Turčija še ni doživela zgodovinsko tako razburljivega, napetega in za odnose med verami tako odločilnega tedna, od kar je v Carigrad vkorakal sultan Mehmet Osvajalec«.


Tudi predsednik vlade obsodil protipapeške demonstracije

Predsednik turške vlade Recep T. Erdogan je že v petek, 24. novembra, ostro obsodil demonstracije proti papeževemu obisku. Turški Milliyet je takole navedel njegove besede: »Prav zdaj, ko si prizadevamo za dialog med kulturami in religijami, nas poskušajo nekateri pri tem ovirati. To je zame žalostno početje. Ravnanje te obrobne skupine ne predstavlja našega stališča.«
Medverski dialog je imel v ponedeljkovi izjavi za turško agencijo NTV v mislih tudi podpredsednik turške vlade Abdüllatif Sener: Turčija je k Zahodu usmerjena država, ki daje papeževemu obisku velik pomen. Za razumevanje med verami so pomembna in potrebna vsakovrstna srečanja. K temu dialogu bo prispeval Benedikt XVI. s svojim obiskom.


Trije cilji papeževega obiska

Apostolski obisk papeža Benedikta XVI. v Turčiji ima tri glavne cilje: pastoralnega, ekumenskega in pospešitev dialoga z islamom.

Kot na vseh svojih dosedanjih apostolskih obiskih papež odhaja v Turčijo, da bi utrdil tamkajšnjo katoliško skupnost v veri. Ta skupnost je številčno majhna, vključuje pa katoličane latinskega, armenskega, sirskega in kaldejskega obreda. Po zadnjih statističnih podatkih Letopisa katoliške Cerkve živi v državi z 72 milijoni prebivalcev 99 odstotkov muslimanov, katoličanov omenjenih obredov pa je okrog 32.000, kar pomeni le 0,04 odstotke prebivalstva. Statistični podatki dalje povedo, da je v Turčiji 47 katoliških župnij, šest škofov, trinajst škofijskih duhovnikov, 55 redovnih – med njimi slovenski minorit p. Martin Kmetec – štirje stalni diakoni, dvanajst redovnih bratov, 86 redovnic, osem laiških misijonarjev in 28 katehistov. Katoliška Cerkev ni pravno priznana.

Papež bo turškim katoličanom maševal dvakrat. Prvikrat 29. novembra v narodnem Marijinem svetišču Meyem Ana Evi; to je v hiši Jezusove matere Marije v Efezu, mestu, v katerem je leta 431 koncil razglasil resnico o njenem božjem materinstvu. Drugo mašo pa bo daroval zadnji dan obiska v Turčiji 1. decembra v Carigradu v stolnici Svetega Duha.

Papež odhaja v Turčijo zaradi povabila carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I., izrečenega na začetku pontifikata. S tem obiskom potrjuje, da je eden njegovih glavnih namenov prizadevanje za polno edinost med kristjani. To je tudi povedal 20. aprila lani v homiliji v Sikstinski kapeli v Vatikanu, dan po izvolitvi za novega vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve.

S tem namenom se bo v sredo, 29. novembra, v molitvi in dialogu srečal s prvim možem pravoslavnega sveta. Vrhunec njegovega potovanja v Turčijo in obiska pri pravoslavnih bratih v veri pa bo naslednjega dne pri bogoslužnem spominu apostola Andreja, zavetnika carigrajskega patriarhata in brata apostola Petra, na svetnikov god na Fanarju, ki ga vsako leto nadvse slovesno praznuje carigrajski patriarhat, te slovesnosti pa se redno udeležuje tudi visoko zastopstvo Svetega sedeža. Papeževi udeležbi pri slovesnem bogoslužju bo sledila kratka skupna molitev s patriarhom in predstavitev kamnite plošče v spomin na zadnje tri papeže, ki so obiskali carigrajski patriarhat: Janez XXIII. kot apostolski delegat, Pavel VI. in Janez Pavel II. Slovesnost bodo sklenili z branjem in petjem skupne patriarhove in papeževe izjave.

Istega dne bo Benedikt XVI. obiskal armenskega patriarha Mesroba II. Mutafyana na sedežu armenskega apostolskega patriarhata. Ta še ni v polni cerkveni povezavi z Rimom, čeprav so bili v zadnjih desetletjih narejeni pomembni koraki v tej smeri.

Papež bo poleg tega sprejel sirskega pravoslavnega nadškofa in nekaj voditeljev protestantskih skupnosti.

Končno si bo vrhovni poglavar katoliške Cerkve v tako muslimansko prevladujoči državi prizadeval poglobiti odnose z muslimani. S tem namenom bo že prvi dan obiska obiskal mavzolej Mustafa Kemala Ataturka (1881-1938), ustanovitelja in prvega predsednika moderne turške države. Po srečanju z državnim vrhom bo naslovil že kar težko pričakovane besede (zaradi dogodkov v zadnjih mesecih) glavnemu odgovornemu za verske zadeve v Turčiji; mogoče tudi v duhu dialoga in sobivanja med muslimani in kristjani. Da bi prvim izkazal spoštovanje, bo 30. novembra popoldne, kar ni bilo prvotno predvideno, obiskal Modro mošejo v Carigradu.

Istega dne bo pomen medverskega dialoga podčrtal s srečanjem z velikim turškim rabinom.

J. P.