Papež Frančišek je v vatikanski dvorani Pavla VI. zbranim romarjem spregovoril o tem, kako je apostolska gorečnost »sam kisik« krščanskega življenja in merilo duhovnega zdravja Cerkve. Tema, apostolska gorečnost, je zaznamovala začetek nove vrste katehez med rednimi tedenskimi avdiencami.

Poklon Benediktu XVI.

Papež je v nagovoru orisal ključno misijonarsko razsežnost apostolske gorečnosti in pripovedoval, kako je Matej na začetku svojega apostolskega življenja takoj predstavil Jezusa svojim prijateljem. Ob spominu na besede pokojnega papeža Benedikta XVI. je Frančišek dejal, da apostolska gorečnost »Jezusa ne oznanja s prozelitizmom, temveč s privlačnostjo, iz radostne želje, da bi z drugimi delili ljubeči Jezusov pogled in poziv, naj mu sledijo kot njegovi učenci«.

Evangelizacija je temeljnega pomena za Cerkev.

Strast za evangelizacijo

Apostolska gorečnost pomeni navdušenje nad evangelizacijo, ki je za Cerkev temeljnega pomena, saj je »skupnost Jezusovih učencev dejansko rojena kot apostolska, misijonarska«, je poudaril papež. Sveti Duh pa oblikuje ta proces, ki se giblje navzven in v nas navdihuje »nalezljivo pričevanje« o Jezusu, da bi Božja luč dosegla vse konce sveta.

Ohranjajmo pogled na obzorju

Včasih lahko apostolska gorečnost za širjenje evangeljske vesele novice popusti, je priznal Frančišek, in ko izgubimo pogled na »obzorje oznanjevanja«, naše krščansko življenje trpi, lahko se zapre vase in usahne. Toda ohranjanje misijonske razsežnosti zagotavlja »kisik« za krščansko življenje, ga poživlja in prečiščuje.

Odpravimo se na potovanje, da bi znova odkrili navdušenje za evangelizacijo!

Matejevo pričevanje

Papež predlaga, naj se odpravimo na »potovanje, da bi znova odkrili navdušenje za evangelizacijo«, in sicer s pogledom na Sveto pismo in živo izročilo Cerkve, na pričevalce, ki so v Cerkvi »znova obudili navdušenje za evangelij«.

Papež Frančišek je začel z evangeljsko zgodbo o klicu apostola Mateja in jo opisal kot Jezusov »zgovoren zgled«: s »pogledom usmiljenja« je poklical Mateja, da bi postal njegov učenec. Matej, cestninar rimskega cesarstva, tedanjega osvajalca Palestine, bi takrat veljal za okupatorjevega sodelavca ali izdajalca ljudstva, vendar mu Jezus pokaže, da Bog ljubi vsakega človeka, je pojasnil papež.

Imejmo odprto in usmiljeno srce in poskušajmo razumeti druge, njihov položaj in njihove potrebe.

»Evangelij nam pripoveduje, da je Jezus 'videl' tega preziranega cestninarja; pogledal je Mateja z očmi usmiljenja in ga poklical, naj postane njegov učenec. Matej je nato »vstal in mu sledil«; kot spremenjen človek je pustil svoje slabo zasluženo premoženje in skupaj z Jezusom sprejel življenje učenca in služenje drugim.«

Papež je nato predlagal, naj se vprašamo, kako gledamo na druge, ali v njih vidimo le napake in jih etiketiramo, namesto da bi imeli odprto in usmiljeno srce ter poskušali razumeti, kdo so, kakšen je njihov položaj in kakšne so njihove potrebe.

Naše oznanjevanje se začne danes, tam, kjer živimo, predvsem z našim vsakdanjim pričevanjem o lepoti Ljubezni, ki je pogledala na nas in nas povzdignila.

Odziv na klic

Jezusov pogled, s katerim je poklical Mateja, privede do tega, da Matej vstane in zapusti svojo davčno zaposlitev, da bi mu sledil. Ko vstane kvišku, s tem simbolično pokaže, kako se je pritrdilno in strastno odzval na Jezusov klic, naj mu sledi in služi drugim. Pomenljivo pri tem je: prva stvar, ki jo je apostol storil, je bila, da je Jezusa pripeljal na pogostitev zanj s številnimi drugimi »cestninarji in grešniki«, ki jih je poznal, in tako Jezusa predstavil drugim.

Po papeževih besedah nam to kaže, kako nam ni treba čakati, da bi bili »popolni« ali da bi »prehodili dolgo pot« v sledenju Jezusu, da bi lahko pričevali o njem. Naše oznanjevanje se začne danes, »tam, kjer živimo, predvsem z našim vsakdanjim pričevanjem o lepoti Ljubezni, ki je pogledala na nas in nas povzdignila«.

Molitev pred Marijino ikono. FOTO: Vatican Media

Molitev za Ukrajino

Ob koncu današnje avdience je papež Frančišek romarje in obiskovalce prosil, naj se v svojih mislih in molitvah spomnijo na v vojni razdejano Ukrajino in ljudi, ki tam preživljajo »kruto trpljenje«. Nato je v tišini obstal pred Marijino ikono Matere ljudstva, ki jo posebej častijo v Belorusiji, in v dvorani Pavla VI. molil za mir ter vse zbrane povabil, naj se mu v duhu pridružijo v molitvi.