Papeška akademija znanosti je ob včerajšnji smrti britanskega astrofizika Stephena Hawkinga počastila spomin velikega znanstvenika: »Neizmerno nas je užalostila smrt izrednega znanstvenika Stephena Hawkinga, ki je bil tako zvest naši akademiji,« so zapisali na družbenem omrežju Twitter. Hawking je bil dolgoletni član vatikanske akademije. »Štirim papežem je zagotovil, da bo svetu oznanjal odnos med vero in znanstvenim razumom,« so zapisali pri akademiji.



Predsednik akademije, Joachim von Braun, je napovedal spominsko slovesnost za Hawkinga, datum in oblika prireditve bosta znana kasneje. Von Braun, ki je Hawkingovo smrt komentiral ob koncu tiskovne konference v Vatikanu, med katero je bilo predstavljeno »Svetovno poročilo o sreči«, je poudaril, kako bi Hawking s svojim značilnim smislom za humor gotovo cenil, da je bilo njegovo ime omenjeno med predstavitvijo poročila o sreči.

Hawking je umrl v noči s torka na sredo v starosti 76 let na svojem domu v Cambridgu, kot so sporočili njegovi svojci. »Globoko pretreseni smo, da je naš ljubi oče danes preminil,« je zapisano v sporočilu, ki so ga za javnost pripravili njegovi trije otroci Lucy, Robert in Tim.

Britanec ni sodil le med najbriljantnejše in najbolj znane znanstvenike na svetu, ampak je veljal tudi za zgled, kako se lahko človekov duh dvigne nad telesno krhkost in preseže zakone kozmosa. Hawking je od leta 1963 bolehal za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), ki mu je desetletja hromila telo.

Leta 1985 mu je bolezen odvzela tudi dar govora in se je s svetom sporazumeval s pomočjo računalnika, ki ga je upravljal s tipkovnico. Ko mu prsti tega niso več dopuščali, je Hawking s pomočjo infrardečega senzorja črke in besede izbiral zgolj s premikanjem desne ličnice, nazadnje pa si je lahko pomagal le še s premikanjem očes.


Stephen Hawking v komori za lebdenje

»Kratka zgodovina časa«

Dolgoletni predstojnik katedre za matematiko na univerzi v Cambridgeu je zaslovel s svojo teorijo o črnih luknjah in poljudnoznanstvenimi knjigami; med njimi je tudi prodajna uspešnica »Kratka zgodovina časa« iz leta 1988, v kateri je Hawking še razmišljal o Božjem vplivu na stvarstvo.

V knjigi z naslovom »Veliki načrt« iz leta 2010 je že zagovarjal tezo, da se je vesolje ustvarilo iz niča, brez Božjega stvarjenskega dejanja. »Ker obstaja zakon težnosti, se lahko in se vesolje ustvari iz nič. … Spontano stvarjenje je vzrok, zakaj namesto niča vendarle nekaj je, zakaj obstaja vesolje, zakaj obstajamo mi«, je zapisal. Zato »ni treba, da se sklicujemo na Boga«.

Vero v posmrtno življenje je Hawking leta 2011 označil kot »pravljico za ljudi, ki jih je strah teme«. Človeški možgani so kot računalnik, ki neha delovati, če se njegovi sestavni deli pokvarijo, je v pogovoru za medije prepričano zatrdil izvedenec za teoretično fiziko. »Nebesa za pokvarjene računalnike pa ne obstajajo.«

To je hitro sprožilo nasprotovanje med vernimi znanstveniki. Hawkingova kritika Boga pa Katoliške cerkve ni ovirala, da ga leta 1986 ne bi sprejela med člane Papeške akademije znanosti. Ko je bil leta 2016 skupaj z nekaj deset kolegi z akademije sprejet v avdienco pri svetem očetu, mu je papež Frančišek podelil blagoslov in se mu zahvalil za »neutrudna prizadevanja za delo akademije«.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia