Čebela »kranjska sivka« je po zaslugi gorenjskih čebelarjev zaslovela po vsem svetu. In Slovenci s svojo marljivostjo nadaljujejo to starodavno učenost in tradicijo čebelarjenja, čebelnjaki pa še dandanes plemenitijo kulturno podobo slovenske krajine. Slovenija je po številu čebelarjev v vrhu EU (več kot 10.000).

Čebelarstvo društvo Maribor mesto je bilo ustanovljeno marca 1947 in je vključeno v regionalno ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarjenje je gospodarsko-kmetijska dejavnost, med je pomemben v zdravi prehrani, vse bolj si utira pot apiterapija, čebele pa so opraševalci, ki pozitivno vplivajo na celotni ekosistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Zatorej ne gre prezreti, da brez čebel ne bo življenja, česar se še posebej zavedajo čebelarji, ki izkazujejo skrb za ohranitev slovenske čebele, zato se izobražujejo, organizirajo dneve odprtih vrat in učne poti…

Čebelarjenje je posebna ljubezen. Svojo 75 letnico delovanja ČB društva Maribor mesto so se odločili obeležiti na poseben način – s sodelovanjem z likovniki in poslikavo panjskih končnic.

Poslikane panjske končnice so del slovenske kulturne dediščine, ki ga pozna skoraj vsak Slovenec in so takorekoč naš avtohtoni kulturni element. Zanje velja, da so kot eno od poglavij ljudske umetnosti doživele svoj razcvet v obdobju med letoma 1820 in 1880. Na njih se pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Največjo zbirko poslikanih panjskih končnic hranita Slovenski etnografski muzej in Čebelarski muzej v Radovljici. Kot take so še vedno izziv tudi za sodobne poustvarjalce te zvrsti dediščine.

Mariborski ljubiteljski likovni ustvarjalci (KD Studenci - likovna sekcija Lise in Stil idr. ), tudi akademski likovniki (M. Uršič, I. Gajser, A. Bijol Hedayati) so kot ambasadorji čebelarstva ob tem jubileju poslikali 75 panjskih končnic z različnimi motivi in v različnih tehnikah (akril, olje, polstenje, enkavstika, filigramska pirografija, mandale, peskanje, razbarstvo) in jih priložnostno razstavili v avli Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli ob letošnjem simpoziju apiterapije.

 A. Levstek, V. Šmon, M. Selinšek, V. Vogrinec in V. Pušnik. FOTO: Anita Kirbiš

Razstavo z naslovom Panjske končnice skozi čas so nedavni postavili tudi v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju (Avstrija), kjer je bil prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja prav Mariborčan Johann Kaspar von Seiller.  Usoda je stoletja zgodovinsko povezovala ta dva naroda, enega na prisojni, drugega na osojni strani Alp, ju razdružila in leta 2004, ob zgodovinskem vstopu Slovenije v EU, ponovno vzpostavila v družino evropskih držav. Dunaj je bil od nekdaj pomemben »oder«, tukaj so študirali tudi najbolj znani Slovenci in še danes je »in« študirati v dvomiljonskem Dunaju.

Dogodek je potekal pod pokroviteljstvom Čebelarskega društva Maribor – mesto. Uvodoma je navzoče umetnike in obiskovalce pozdravil direktor Kulturnega doma Korotan Anton Levstek, ki je ob koncu razstavo tudi odprl. V poklon je dobil poslikan čebelji panj in bil »proglašen« za čebelarja.

Predsednik ČD Maribor mesto Maks Selinšek, ki je bil idejni vodja poslikave panjskih končnic,  je predstavil dva nova projekta – čebelarski paviljon Park v Mestnem parku in vseslovenski Apis center dr. F. Terča ob Betnavskem gradu; predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske Vlado Vogrinec je spregovoril o zgodovini čebelarstva; Vlado Pušnik pa je na kratko predstavil delovanje apiterapevtov Slovenije.

Ob videoprojekciji in glasbeni kulisi s staro filmsko glasbo ter mladi pianistki Wakana Katsumoto, so obiskovalci lahko uživali, ne samo ob ogledu triptihov panjskih končnic, ampak tudi ob izbrani slovenski kulinariki in kapljici.

Čebelerastvo je poezija kmetijstva, je šola duha; nekaj poezije Violete Šmon, ki je koncipirala in koordinirala dogodek, pa je bilo slišati tudi na svečanem odprtju razstave, ki si jo je na Dunaju ta večer ogledalo tudi veliko Mariborčanov, ki so lahko odšli domov z dvignjeno glavo.