Pandemija vpliva tudi na boj proti virusu HIV
Pandemija vpliva tudi na boj proti virusu HIV
S. Vesna Hiti v zdravstvenem centru v Burundiju. FOTO: Slovenska karitas
Posledice pandemije novega koronavirusa je občutiti na različnih področjih, tudi na humanitarnem. Med drugim ogroža napredek zadnjih dveh desetletij, dosežen v boju proti virusu HIV, saj imajo ljudje zaradi zaprtja držav manj možnosti testiranja in še slabši dostop do primernega zdravja, obenem se zaradi poglabljanja revščine in neenakosti med ljudmi povečuje možnost za okužbo. Največ okuženih je v ekonomsko manj razvitih državah, skoraj dve tretjini vseh jih živi v podsaharski Afriki.
Pomembna vloga Caritas Internationalis
V boju proti aidsu že debela tri desetletja aktivno deluje tudi Caritas Internationalis s podporo preventivnim dejavnostim in zagotavljanjem zdravil in primerne zdravstvene oskrbe obolelim v več kot 100 državah, obenem opravlja veliko delo na področju zagovorništva pri vladah, mednarodnih organizacijah in farmacevtskih družbah, da bi dosegli univerzalni dostop do cenovno ugodnih in primernih zdravil za vseh potrebne.
Globalna solidarnost in skupna odgovornost
Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, je Winnie Byanyima, izvršna direktorica UNAIDS, s katero sodeluje tudi Caritas Internationalis, poudarila: »Svet v odzivu na covid-19 ne sme narediti enakih napak, kot jih je storil v boju proti virusu HIV, ko so milijoni v državah v razvoju umrli v čakanju na zdravljenje. Zgolj globalna solidarnost in skupna odgovornost bosta pomagali premagati koronavirus, končati epidemijo aidsa in vsem zagotoviti pravico do zdravja.«
V boju proti aidsu že debela tri desetletja deluje tudi Caritas Internationalis s podporo preventivnim dejavnostim in zagotavljanjem zdravil in primerne zdravstvene oskrbe obolelim v več kot 100 državah. FOTO: Caritas Nigeria
Tudi Slovenska karitas pomaga
Tudi Slovenska karitas podpira delovanje zdravstvenih centrov v Afriki v okviru akcije Za srce Afrike v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, ki izvajajo preventivne dejavnosti in skrbijo za bolnike z aidsom (s testiranjem, zdravili in tudi hrano), ter ljudem omogoča dostojno delo prek akcije Z delom do dostojnega življenja in mesečnega daru slovenskih darovalcev, s čimer manjša možnosti, da bi bili revni prisiljeni v tvegane situacije, ki večajo možnost okužbe z virusom HIV.
Za bolnike nujna redna prehrana
Za bolnike je namreč posebej pomembno, da redno jedo, saj brez hrane protiretrovirusna zdravila ne delujejo. Odkar so okuženi z virusom HIV vključeni v delo v sklopu tega programa in zaslužijo za svoje preživetje, se hkrati počutijo tudi vrednejše in koristnejše, prvič so si upali v skupini spregovoriti tudi o svojih težavah, poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.
Fenomen, ki še poglablja revščino
Aids sicer po svetu ogroža življenja 38 milijonov okuženih ljudi. Lani so našteli 1,7 milijona novih okužb in 690.000 smrti. Aids pa ni zgolj bolezen, temveč fenomen, ki predvsem v podsaharski Afriki, kjer živi 25,7 milijona okuženih, še poglablja revščino. Številne ženske so za preživetje družine pahnjene v prostitucijo, kjer je možnost okužbe večja. Neenakost med spoloma se je v teh državah med pandemijo še povečala, s čimer se povečuje tudi tveganje za okužbo z virusom HIV.
Okuženih skoraj 2 milijona otrok
Med okuženimi je tudi skoraj 2 milijona otrok, ki se pogosto okužijo ob rojstvu ali z materinim mlekom. Če ne dobijo primerne terapije, pogosto ne dočakajo drugega rojstnega dne. Obenem ima le 53 % okuženih otrok (in 68 % odraslih) dostop do primernih zdravil, zato so v državah z visoko stopnjo ogroženosti nujne preventivne dejavnosti, predvsem spodbujanje k zakonski zvestobi, pa tudi podpora razvojnim projektom, ki revnim omogočajo dostojno delo, preživetje in dostop do primernega zdravljenja.