Kršitve verske svobode se dogajajo v skoraj tretjini svetovnih držav (62), ki pa predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva. FOTO: Reuters



Papeška človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski je objavila novo Poročilo o verski svobodi v svetu. V njem ugotavlja, da se kršitve verske svobode dogajajo v skoraj tretjini svetovnih držav (62), ki pa predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva. Do najhujših kršitev prihaja v nekaterih najštevilnejših državah na svetu, kot so Kitajska, Indija ali Nigerija.

Države so razdelili v dve kategoriji: v rdečo spada 26 držav, kjer prihaja do preganjanja na verski osnovi, v njih pa živi kar polovica svetovnega prebivalstva. Med njimi je 12 afriških in 14 azijskih držav, v dveh pa poteka tudi preiskava genocida nad muslimansko manjšino (Mjanmar in Kitajska). V oranžno kategorijo so uvrstili 36 držav, kjer prihaja do diskriminacije na verski osnovi, v večini od njih se je od zadnjega poročila položaj poslabšal. Kristjani so kot najštevilnejša verska skupnost še vedno tudi najbolj preganjani.

Priložnost za islamske skrajneže

Po ugotovitvah poročila je pandemija verske manjšine še bolj izpostavila preganjanju, v revnejših državah pa razgalila krhkost državnih struktur, ki so se morale spopasti z zdravstveno krizo. Mnoge afriške države so vojaške kapacitete usmerile v boj proti pandemiji, kar so izkoristili islamski skrajneži. Džihadisti so se razširili po vsej celini, posebej kritičen položaj je na severu Mozambika. Pandemija jim je ponudila nove priložnosti pri novačenju borcev, ki jim obljubljajo imunost pred okužbo, novi koronavirus pa slikajo kot kazen za nevernike. Edini trajni odgovor na nasilni ekstremizem je pravičnost v družbi, pravi Luis Fernando Lisboa, brazilski škof, do nedavnega delujoč v Mozambiku.


Mnoge afriške države so vojaške kapacitete usmerile v boj proti pandemiji, kar so izkoristili islamski skrajneži. FOTO: ACN


Omejevanje verskega življenja

Pandemijo so za zatiranje človekovih svoboščin, vključno z versko svobodo, izkoristili tudi avtoritarni režimi. Na Kitajskem so oblasti med epidemijo strogo omejile verske obrede in preprečevale celo dostop do spletnih prenosov. Po koncu ukrepov so številni verski objekti ostali zaprti, v drugih pa so v vsak kot namestili nadzorne kamere. Države po svetu so med pandemijo okrepile nadzorno tehnologijo za spremljanje gibanja prebivalcev, ki pa bo po koncu omejitev večinoma ostala in omogočala strožji nadzor verskih dejavnosti.

Slepota za verske pravice

Poročilo opozarja na pojav »vljudnega preganjanja« v zahodnem svetu, ki z uveljavljanjem novih kulturnih norm spravlja vernike v konflikt z zakonodajo. Del tega je tudi nesorazmerno obravnavanje pravic, ki izhajajo iz verske svobode. Poročilo ugotavlja, da je prihajalo do jasnih zlorab omejitev verskih obredov, ponekod so oblasti na kršitve odgovorile celo z agresivnimi policijskimi ali vojaškimi ukrepi. V zvezni državi Nevada v ZDA so na primer lani veljali strožji ukrepi za obisk cerkvenih obredov kot igralnic, barcelonski kardinal Juan José Omella pa je ugotavljal, da lahko katedralo Sagrada Familia med turističnim ogledom obišče več ljudi kot med mašo.

Pozitivni primeri

Poročilo pa omenja tudi pozitivne primere, ko so verske skupnosti v težkem položaju nastopile skupaj. Na Cipru so muslimani turškega rodu v znak spoštovanja molili na grobu apostola Barnaba, ki ga grški kristjani zaradi omejitev niso mogli obiskati. Na Kubi pa se je prvič zgodilo, da so na nacionalni televiziji prenašali križev pot iz Vatikana in velikonočne slovesnosti.
_ _ _

*Celoten prispevek je bil objavljen v tedniku Družina (18/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Islamski voditelji zaskrbljeni zaradi naraščajočega skrajništva

Verska svoboda kršena v vsaki tretji državi na svetu

Vatikan: med epidemijo porast verske nestrpnosti

ComECE: med epidemijo ogrožena verska svoboda