Pahor je v mnenju »o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in potrebi po njem ter nevarnosti poglabljanja izključujočih polemik in ravnanj o polpretekli zgodovini« najprej pojasnil, da se na lanski sklep Janševe vlade namenoma ni odzval, ker se je »zanj odločila, ne da bi na primeren način oblikovala širšo javno podporo in razumevanje zanj«, vendar pa je že dolgo čutil razloge in potrebo za tak dan spomina in je zato tak sklep sprejel z odobravanjem.

Dotlej le 23. avgust

»Obeleževanje spomina na žrtve komunističnega nasilja je med nacionalnimi ali mednarodnimi dnevi dotlej omogočal le 23. avgust, evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov. Ker je spomin na žrtve fašizma in nacizma v Sloveniji primerno obeleževan, se je 23. avgust naravno ponudil kot edina priložnost, da smo se ob njem spominjali zlasti žrtev komunističnega nasilja, čeprav bi bilo bolje, da bi se na tisti dan spominjali žrtev vseh totalitarnih sistemov, kar je tudi njegovo bistvo,« je poudaril Borut Pahor.

Ne le slabo in narobe, temveč tudi zaskrbljujoče

Tudi nedavna odločitev Golobove vlade ni bila predhodno javno diskutirana in je bila brez oblikovane potrebne javne podpore, je nadaljeval Pahor, toda dejstvo, da je podobno lani ravnala tudi Janševa vlada, nikakor ne opravičuje tega neprimernega in nesprejemljivega ravnanja zdajšnje vlade: »Žrtve komunističnega nasilja so nesporno in brez dvoma bile. Po odločitvi Golobove vlade zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje, kar ni le slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade zaskrbljujoče.«

Hitro in nepotrebno trganje družbenega soglasja

Pri tem je prejšnji predsednik mislil zlasti na ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve. Po Pahorjevem mnenju vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je po njegovem dosegla intelektualni in politični vrh z izjavo SAZU Slovenska sprava.

To ne ponuja niti si ne želi zbliževanja in razumnega dogovora

»Zdi se, da se vračamo v čase, ko sta se glede teh vprašanj konfliktno soočali dve resnici, z vsemi alternativnimi dejstvi vred. To deluje zelo izključujoče in ne ponuja niti si ne želi zbliževanja in razumnega dogovora,« je Borut Pahor kot državljan še opozoril, da nas tako obnašanje pelje nazaj, v splošno družbeno razpoloženje, ki bo hromilo našo sposobnost za ukvarjanje s stvarmi aktualnega in prihodnjega časa.

Nataša Pirc Musar še tiho

»Ob potrebni politični volji je še čas, da se ta negativna spirala ustavi in prevladata zadržanost in modrost, zlasti pa privrženost resnici in pravici,« je svoje javno izraženo mnenje zapečatil prejšnji predsednik Pahor. Njegova naslednica, zdajšnja predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, se o vladnem sklepu o ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja doslej še ni javno izrazila.