Pahor je desetletje, v katerem živimo, označil kot ključno za okrepitev podnebnih ukrepov. »Popolno izvajanje Pariškega sporazuma in Glasgowskega podnebnega pakta je naša pot naprej pri ohranjanju cilja 1,5 °C. Doživljamo skupno energetsko in prehransko negotovost tudi zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Vendar to ne bi smelo priti na račun naših ambicioznih podnebnih ukrepov.«

Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralna?

Ponovil je ambicijo Slovenije, da najpozneje do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. »Pripravljamo naš prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo še dodatno spodbujal doseganje tega cilja,« je dejal: »Hkrati se dobro zavedamo velike raznolikosti potreb in ranljivosti držav in skupnosti v razvoju. Zato si želimo znatnega napredka pri globalnem cilju prilagajanja. Podpiramo prizadevanja za iskanje rešitev za ureditev financiranja izgub in škode. Podpiramo tudi poziv generalnega sekretarja ZN k razširitvi pokritosti z zgodnjim opozarjanjem po vsem svetu.«

Podnebne konference v Egiptu se udeležuje približno 110 predsednikov in premierjev.

Slovenija zavezana solidarnosti

Podnebni zlom je po njegovih besedah vse bolj dejavnik nestabilnosti, nasilja in vojn. »Kot kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta ZN 2024–25 si Slovenija prizadeva za vključevanje podnebnih ukrepov v preventivo, izgradnjo in vzpostavljanje miru. Zavezani smo solidarnosti. Letos smo podvojili svoje podnebno financiranje prek večstranskih kanalov v podporo najmanj razvitim državam in majhnim otoškim državam v razvoju.

Neuspeh ni možnost

»Podnebni zlom se dogaja tukaj in zdaj,« je izpostavil in dejal: »Ali bomo stali skupaj ali padli skupaj. Imamo samo to eno mati Zemljo.« Opozoril je, da ima naša generacija možnost in dolžnost ukrepati in pustiti planet v boljši obliki za naše mlade. »Še enkrat, neuspeh ni možnost.«

Predsednik Pahor je danes najprej sodeloval na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, v popoldanskem delu pa je kot eden od 31 govorcev opozoril na pomen prehranske varnosti. FOTO: UPRS

Hrana - temelj za stabilnost in mir

Pahor je na okrogli mizi o prehranski varnosti povedal, da je Slovenija od leta 2019 potrojila svoj prispevek za prehransko varnost. »Prehranska varnost gre z roko v roki z varstvom okolja. Morali bi narediti več, da bi postali bolj trajnostno naravnani. Kmetijstvo ne bi smelo prispevati k poslabšanju podnebnih sprememb. Pri pridelavi hrane potrebujemo oboje – učinkovitejše ukrepe za preprečevanje nadaljnjega globalnega segrevanja in boljše prilagajanje že obstoječim podnebnim spremembam.«

Slovenija, dežela bogate biotske raznovrstnosti

Opozoril je, da suša in pomanjkanje vode, s katerima se srečujemo vse pogosteje, zahtevata diverzifikacijo prehrane in usmeritev v pridelavo žit, ki lahko rastejo v zahtevnejših okoljih.

»Zaščita proizvodnje hrane je močno povezana z ohranjanjem biotske raznovrstnosti Zemlje. Prav Slovenija, kot država zelo bogate biotske raznovrstnosti, je dala pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga je OZN soglasno potrdili pred petimi leti. Naš namen je bil ozaveščati o pomenu čebel in drugih opraševalcev za trajnostne prehranske sisteme.«

Prehranska varnost gre z roko v roki z varstvom okolja.

Lokalno, sezonsko, tradicionalno

»Vemo, da bi morali in moramo storiti več,« je v zaključku podčrtal Pahor in dodal, da bi morali zmanjšati zavrženo hrano in iskati načine, kako se vrniti k lokalnemu, sezonskemu in tradicionalnemu. »O prehranski varnosti ne moremo razmišljati izven konteksta podnebnih sprememb in obratno. Zato toplo pozdravljam odločitev, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red COP27.«