Kot je v pismu poudaril Borut Pahor, se v luči ruske agresije na Ukrajino in učinkov vojne na evropsko varnost vse bolj potrjuje EU kot pomembno zagotovilo varnosti in stabilnosti. Izrazil je iskreno podporo vsem prizadevanjem, da se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatke, istočasno pa ga vse bolj skrbijo razmere na Zahodnem Balkanu, ki se mu ves čas deklaratorno zagotavlja evropska perspektiva, ki pa se čedalje bolj oddaljuje.

Posledice prepočasnega širitvenega procesa najočitnejše v BiH

Posebej zaskrbljen je zaradi razmer v BiH, kjer so negativne posledice prepočasnega širitvenega procesa EU in odmikanja evropske perspektive najbolj očitne, v teh razmerah pa se po njegovem krepijo nacionalizem in težnje po spremembi meja, kar pa vodi v še večjo nestabilnost, ki ne ogroža le varnosti BiH in njene neposredne soseščine, temveč tudi EU.

Država naj pogoje izpolni, a vrstni red naj bo drugačen

»Prepričan sem, da je nujno treba BiH podeliti status kandidatke za članstvo brez pogojev. Država naj pogoje seveda izpolni, a vrstni red naj bo drugačen – najprej torej podelitev statusa kandidatke in nato izpolnitev pogojev. S tem bi se po mojem prepričanju okrepile proevropske sile v BIH in dinamika notranjega prilagajanja evropskim normam,« je prepričan slovenski predsednik.

Pismo predsedniku Evropskega sveta Michelu.pdf

Konkretni koraki za čimprejšnjo širitev na Zahodni Balkan

Po njegovi oceni so potrebni konkretni koraki za čimprejšnjo širitev EU na Zahodni Balkan, pri čemer naj Albanija in Severna Makedonija junija dobita zeleno luč za začetek pogajanj, Kosovo pa vizumsko liberalizacijo. Pahor verjame, da je za oboje potrebna zgolj politična volja članic, saj vse tri države za to izpolnjujejo vse pogoje, in si hkrati želi tudi hitrejšega pogajalskega procesa s Črno goro in Srbijo.

»EU je odgovor na vsa vprašanja Zahodnega Balkana«

»Iskreno sem prepričan, da je Evropska unija odgovor na vsa vprašanja Zahodnega Balkana, zato vas, spoštovani predsednik, prosim, da se zavzamete za konkretne korake k hitrejšemu širitvenemu procesu na Zahodnem Balkanu, zlasti za podelitev statusa kandidatke za Bosno in Hercegovino,« je pismo Charlesu Michelu zaključil Borut Pahor.

Prvič o pobudi že 22. februarja

Kot so še sporočili iz njegovega kabineta, je slovenski predsednik o pobudi prvič spregovoril na Münchenski varnostni konferenci letošnjega 22. februarja. Pred dobrim mesecem dni jo je predstavil tudi na Sarajevskem poslovnem forumu, nazadnje pa pred dnevi na srečanju voditeljev SEECP v Solunu, na katerem je sodeloval tudi predsednik Evropskega sveta Michel.

Pahor pobudo najavil tudi poljskemu kolegu

Predsednik Pahor je pobudo najavil tudi poljskemu predsedniku Andrzeju Dudi, že ko je sprejel njegovo povabilo, da skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi voditelji konec februarja podpiše pismo s pozivom za dodelitev statusa kandidatke Ukrajini.