V Cankarjevem domu se začenja znanstveno srečanje ob stoletnici pisatelja Borisa Pahorja, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let.

Srečanje pripravljata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, sodelujeta pa tudi Francoski inštitut in Cankarjev dom. Uvodna nagovora sta pripravila Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, in dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU. O pisatelju naj bi prvi spregovoril Alojz rebula, ki pa se zaradi zdravstvenih težav srečanja ni udeležil, zato so njegov prispevek Nagovor (o) prijatelju prebrali organizatorji. Med drugim bodo v mednarodni zasedbi nastopili Evgen Bavčar (Borisa Pahorja: beseda in ljubezen), Christina Benussi (V labirintu in italijanski neorealizem), Barbara Pregelj (Prevajanje kot oblika interpretacije), Pierre Guillaume de Roux (Zakaj Boris Pahor? Njegova beseda v francoskem založništvu), Miroslav Košuta (O Borisu pahorju strogo osebno. In o Zalivu.), Viktor Blažič (Zmaga duha nad močjo nasilja).

Pahor: »Ti dogodki se dogajajo, ko pisatelja ni več.«

Po Tomšičevih besedah je Pahor kljub težki življenjski zgodbi "ostal tak, kot je bil, na svoj način in na svoji poti, ki je neponovljiva". Pahor nas še vedno preseneča in upam, da bo tako tudi v bodoče, je sklenil.

Pahor je vstal iz občinstva in dejal, da mu je na nek način nerodno, ker prisostvuje dogodku, na katerem se bo govorilo o njem in o njegovemu delu. Kot je dejal, je v prisotnost privolil zgolj zaradi številnih, tudi tujih, gostov. "Nekako bom sodeloval in razložil, kar bo treba razložiti. Ti dogodki se namreč dogajajo, ko pisatelja ni več. Tako je vse narobe v mojem življenju, da je tudi do tega narobe prišlo," je dejal.

Trontelj: Čvrsta moralna lekcija iz domoljublja

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akademik Jože Trontelj, je pozdravil kolega akademika Pahorja in spomnil, da je s svojim pogumom in brezkompromisno pokončno držo prispeval k pravični obsodbi moralnih zablod in totalitarizmov minulega stoletja, ki jih je občutil tudi na lastni koži. Iz njegovih del odmeva beseda "obtožujem", saj prinašajo zgodbe, ki opozarjajo na to, kaj se zgodi, ko se ideologija spoji z željo po oblasti. Po Trontljevih besedah je dalo Pahorjevo pisanje tudi čvrsto moralno lekcijo iz domoljubja Slovencem pa tudi zamejcem in izseljencem. Zavedanja o slovenskem čudaštvu je res več, vedenja pa še nismo uspeli spremeniti, je dodal.

Rebula: Beseda umetniške lepote

Književnik Alojz Rebula se zaradi zdravstvenih težav današnjega srečanja ni udeležil, je pa organizatorjem poslal svoj Nagovor (o) prijatelju. Med drugim je zapisal, da je po Vladimirju Bartolu, ki pa se je z odselitvijo Trstu odtujil, Pahor prvi tržaški Slovenec, ki je v tem mestu slovensko besedo zastavil ne komercialnemu, temveč umetniškemu cilju. "Z njim je slovenska beseda v Trstu, dotlej beseda kamnarjev, pekov, mlekaric, postala tudi beseda umetniške lepote," je med drugim zapisal.


Foto: arhiv Družine / T. S.