Pahor je uvodoma dejal, da mora biti Slovenija trideset let po tem »dovolj politično in moralno zrela, da javno in glasno sprevidi tudi neslavna in nesprejemljiva ravnanja, jih obžaluje in se zanje opraviči.«

Molk prekinili izbrisani sami in sodišča

Kot je poudaril predsednik Pahor, so molk izbrisa po letih stisk, agonij in sramu prvi prekinili izbrisani sami. »Po dolgih letih so ga prekinila sodišča. Danes je napočil čas, da molk izbrisa prekine tudi država in jaz kot njen najvišji predstavnik v njenem imenu,« je dejal in dodal, da priznanje nesprejemljivih ravnanj države ni znak njene šibkosti, je znak njene moči, zrelosti in odgovornosti. »Izbris prebivalcev iz registra, med njimi 5360 otrok, je bilo samovoljno in nepravično dejanje, bilo je nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic.«

Predsednik države Borut Pahor in predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević. FOTO: Daniel Novakovič/STA

»Danes je za nas nov dan«

Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević je na srečanju povedal, da je za izbrisane danes nov dan. »Končno smo po 30 letih poniževanja in zaničevanja dobili opravičilo države. Opravičilo pomeni priznanje izbrisa in njenih posledic, a kalvarije s tem opravičilom ni konec.« Pojasnil je, da imajo izbrisani pred sabo še veliko dela, saj vse krivice še niso popravljene. Nimajo še namreč vsi urejenega statusa, zato iščejo pravico na sodišču. »Hvala za opravičilo, ki je zame osebno moralna zmaga,« je sklenil svoj nagovor Beširević.

Hvala za opravičilo, ki je zame osebno moralna zmaga. (Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov)

Brez številnih pravic

Pahor je izpostavil, da je izbris ljudem odrekel pravno podlago za številne pravice: do dela, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe na višjih stopnjah in odkupa stanovanj. »Prišlo je do izgonov, do ločitev številnih družin. Mnogi so zboleli, nekateri so brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prezgodaj umrli. Ker je bil izbris izveden potihoma, brez seznanitve prizadetih, ti prva leta po izbrisu niso mogli razumeti, zakaj naenkrat, brez pojasnila, ne morejo več preživljati svojih družin, iti na pogreb svojih staršev ali pa se po obisku sorodnikov vrniti v Slovenijo, na svoj dom.«

 Predsednik Pahor: »Danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin.« FOTO: Daniel Novakovič/STA

Opravičilo v imenu države

»Sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje,« je nadaljeval Pahor, ki obžaluje izgube in krivice, ki so jih bili deležni izbrisani in njihove družine. »Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Nikakor ne. Vendarle pa danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin.«

 FOTO: Daniel Novakovič/STA

Poziv k ohranjanju živega spomina

Pahor je govor zaključil z besedami: »Vse državne in lokalne organe, kakor tudi institucije civilne družbe, ki v okviru svojih nalog in pooblastil to zmorejo, pozivam, naj spomin na izbris in izbrisane ohranjajo živ.« Ob tem je še dodal, naj varujemo pravno državo in človekove pravice. »Vse prihodnje vlade naše države in vse pristojne institucije pozivam, da varujejo in omogočajo neodvisnost sodstva, neodvisnih institucij, varuhov demokracije, naj spoštujejo neodvisnost medijev in omogočajo prostor in mehanizme delovanja civilne družbe.«