Papež Frančišek je leta 2021 po koncu beatifikacijskega postopka v Trstu in Vatikanu tega 37-letnega redovnika razglasil za častitljivega, za priznanje blaženosti pa je potreben še dokaz o čudežu, do katerega je prišlo po njegovem posredovanju.

Somaševanje je vodil in v italijanščini pridigal ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. FOTO: Antonio Bortolami

Svetniški lik, ki povezuje Hrvate, Italijane in Slovence

P. Cortese je bil doma s Cresa, deloval pa je večinoma v Padovi kot spovednik in uspešen urednik revije Messaggero di sant'Antonio, njene mladinske izdaje in knjig. Prav je, da ga spoznavamo tudi Slovenci in se mu priporočamo, saj je umrl tudi za nas, verjetno prav zaradi nas. Na prošnjo mladih študentk v Padovi, Slovenk Majde Mazovec in Marije Slapšak ter istrske Hrvatice Marije Ujčić, se je poleti 1942 najprej vpletel v nevarno delo zagotavljanja duhovne in materialne pomoči slovenskim in hrvaškim internirancem v fašističnem taborišču v Chiesanuovi (Padova), nato, po italijanski kapitulaciji in nacistični zasedbi septembra 1943, v reševanje Judov, bivših vojnih ujetnikov iz Velike Britanije in njenih ozemelj, Jugoslavije in drugih držav, svoje pomoči pa ni odrekel niti tistim Italijanom (skupina FRA-MA) in nekomunističnim slovenskim odpornikom, ki so se upirali trinoštvu.

Nekdanja spovednica p. Placida Corteseja, zdaj njegovo spominsko obeležje. FOTO: Antonio Bortolami

Slovesno somaševanje

Vrh pobud ob 80-letnici Cortesejeve smrti, ki so v preteklih tednih zajele tudi Trst, Cres in Ljubljano, je bilo slovesno somaševanje na praznik Kristusa Kralja v baziliki sv. Antona v Padovi, kjer je Cortese opravljal duhovniško službo. Somaševanje je vodil in v italijanščini pridigal ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ob njem so somaševali provincial slovenskih minoritov p. Milan Kos, vikar padovanske škofije in številni patri tamkajšnjega samostana. Slovesne maše se je udeležil tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Franc But.

V prvi vrsti v cerkvi so sedeli (od desne) slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Franc But, generalni državni pravdnik v Padovi Angelantonio Racanelli s soprogo in padovanska občinska odbornica Cristina Piva. FOTO: Antonio Bortolami

Po maši je bila še procesija do nekdanje Cortesejeve spovednice, ki je spremenjena v njegovo spominsko obeležje. Ob njej je knjiga za zapise prošenj in misli. Lepo bi bilo, da bi se vanjo vpisovali tudi slovenski romarji. Tam so brezplačno na voljo tudi izvodi čisto nove knjižice o p. Corteseju, ki jo je napisal vicepostulator postopka za razglasitev mučeniškega minorita za blaženega p. Giorgio Laggioni, tudi organizator vseh zadnjih pobud v Padovi. Po obredu v baziliki sta jo v bližnji dvorani predstavila škof Šuštar in avtor.

Fotogalerija Antonia Bortolamija:

Iz pridige škofa Šuštarja

Škof dr. Šuštar je v pridigi najprej povzel Cortesejevo življenje in delo. Nato je navedel tri vidike, ki – mimo mučeniške smrti – pričajo o njegovi svetosti: »Bil je zvest in zavzet redovnik in duhovnik. Svoje duhovništvo je živel po vzoru Jezusa Kristusa, dobrega Pastirja, ki daje svoje življenje za ovce, in ko pride volk, ne zbeži, pač pa se bori in daruje življenje zanje. K temu, da je mogel svetniško pričevati v zadnjih dnevih svojega življenja, ga je vodila celotna pot posvečenega redovnega in duhovniškega življenja. Bil je zvest pred Gospodom v vsakdanjiku v molitvi in zakramentih; dober in zavzet v življenju redovne skupnosti ter odprt za potrebe ljudi v svetu.

Škof Šuštar o p. Placidu Corteseju: Bil je zvest in zavzet redovnik in duhovnik. FOTO: Antonio Bortolami

Pater Placido je bil obdarjen s številnimi talenti. Gospod mu je podaril zmožnost govorjenja v več jezikih; izjemne sposobnosti za organizacijo; bil je dober novinar in pisatelj ter iznajdljiv urednik časopisa Il Messaggero di Sant'Antonio. Vse to nas spominja na svetega Maksimilijana Kolbeja. Živel je v svetu, ki je potreboval njegovo ljubezen, in on je na to potrebo odgovarjal; ni se bal, ni se zapiral vase, ampak je z ljudmi tega sveta čutil in trpel. Na vse možne načine je reševal ljudi, Božje stvaritve. Jezusa je prinašal v ta svet in med te trpeče ljudi; Jezusu pa prinašal njihove prošnje in molitve. Čudovit most!

FOTO: Antonio Bortolami

V odločilnem trenutku je dal življenje za brate in sestre. Mučitelji so želeli izvedeti imena sodelavcev. On pa je molčal in molil. Kje je dobival moč? Zgledoval se je po svojem Učeniku Jezusu Kristusu, ki je rekel: 'Zgled sem vam dal, da bi tudi vi tako delali! […] Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!' Častitljivi p. Placido Cortese nam predvsem govori o svetosti, h kateri smo poklicani ljudje v vseh situacijah in v vseh časih.«

FOTO: Antonio Bortolami

Razstava o taborišču v Chiesanuovi

Na »križnem hodniku magnolije« ob baziliki so že dan prej, v soboto, odprli razstavo o taborišču v Chiesanuovi in o Cortesejevem delu v njem. Omenjeni pa so tudi drugi pomočniki, od že omenjenih študentk do slovenskih frančiškanov p. Atanazija Kocjančiča in p. Fortunata Zormana. Razstava je na ogled do 16. januarja vsak dan od 8. ure do 18.30, nato bo spričo lahkega prenašanja nadvse skrbno izdelanih panojev potovala po Padovi in okolici, upajmo, da tudi med Slovence. Naslov razstave Nel mio cuore come una ferita je v italijanščino prevedeni verz nabrežinskega pesnika Iga Grudna, ki je okusil tri italijanska taborišča in toži, kako je mesto svetega Antona zaradi doživetij v Chiesanuovi zadalo rano njegovemu srcu.

FOTO: Antonio Bortolami

O razstavi so v Dvorani teološkega študija po pozdravnih nagovorih rektorja bazilike p. Antonia Ramine in padovanske občinske odbornice Cristine Piva spregovorili p. Giorgio Laggioni, za njim pa v imenu številnih ustanov, tudi slovenskih, in društev, ki so pomagali pri uresničitvi razstave, predstavnik društva Viaggiare i Balcani Leonardo Barattin. Orisal je tudi prizadevanja in načrte, da bi eno stavbo nekdanjega taborišča, zdaj opuščene vojašnice, ob že začetem rušenju in spremembi namembnosti območja ohranili kot spominski in družabni objekt.

FOTO: Antonio Bortolami

Zgodovinar prof. Antonio Spinelli, ki je z ženo Mario Grazio Tornisiello kustos razstave, pa je predstavil tudi v slovenskih muzejih in arhivih doslej opravljeno raziskovalno delo, ki se odraža na panojih in se bo nadaljevalo do objave posebne knjige o taborišču.

Vetje Duha

Ob koncu srečanja so predstavili še dvojezično knjigo o p. Corteseju Ruah – Vetje Duha, ki je pri Založbi Mladika izšla s pomočjo Sklada Libero in Zora Polojaz. Predstavila sta jo avtorica Elena Blancato in urednik Ivo Jevnikar.

Ob razstavi so prireditelji dali natisniti niz šestih razglednic o taborišču Chiesanuova in p. Corteseju.

Ob 80-letnici patrove smrti so minoriti 17. novembra počastili p. Corteseja še s tem, da so del velike stavbe svojega Teološkega zavoda »Sant'Antonio Dottore« v ulici San Massimo v Padovi preimenovali v »Residenza Padre Placido Cortese«. V njej nudijo bivanje sorodnikom bolnikov, ki se zdravijo v bližnji bolnišnici.