V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so v ZDA zasnovali raketoplan Space Shuttle, ki je vzletal kot raketa in pristajal kot jadralno letalo. Nekaj let pozneje so začeli v Sovjetski zvezi graditi svojo verzijo tega vesoljskega plovila za večkratno uporabo. Poimenovali so ga Buran, po mrzlem severovzhodnem vetru v Rusiji, Sibiriji in srednji Aziji, ki piha najpogosteje pozimi, ko ga spremlja sneženje.

Na hrbtu v Pariz

V ukrajinskem podjetju Antonov, ki se imenuje po letalskem konstruktorju Olegu Konstantinoviču Antonovu (1906–1984), so za prevoz Burana izdelali orjaško letalo Antonov An-225 Mriya, ki je prvič poletelo 21. decembra 1988. Maja naslednje leto so na njegov hrbet prvič naložili dobrih 36 metrov dolgega in 62 ton težkega Burana. Antonov An-225 ga je pozneje brez težav ponesel tudi do Pariza, kjer sta bila ena od atrakcij pariškega letalskega salona.

Buran je v vesolje poletel samo enkrat, in sicer 15. novembra 1988 brez posadke. Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija zaradi pomanjkanja denarja opustila program raketoplanov. Buran je »pristal« v hangarju na vesoljskem izstrelišču Bajkonur v Kazahstanu. Hangar se je leta 2002 podrl: v nesreči je umrlo osem delavcev, Buran pa je bil uničen.

Novo rojstvo

Tudi Antonov An-225 je po opustitvi ruskega programa raketoplanov zaradi pomanjkanja denarja obtičal v hangarju, kjer so iz njega odstranili številne sestavne dele. A že ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja je dozorela zamisel o njegovi obuditvi. V prenovljeni različici je znova poletel leta 2001. V naslednjih letih je prevažal številne težke in velike tovore, med drugim generatorje in vetrne turbine in pri tem postavil številne rekorde. Po uničujočem potresu na Haitiju leta 2010 je v sosednjo Dominikansko republiko dostavil humanitarno pomoč. Na začetku epidemije novega koronavirusa so z njim prevažali medicinsko opremo. V zadnjem času pa je miroval na letališču Hostomel, severozahodno od Kijeva.

Članek je v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (9/2022).

Antonov An-225 je bil dolg 84 metrov in visok 18 metrov, čez krila je meril dobrih 88 metrov. Prazen je tehtal 285 ton, ob vzletu pa do 640 ton. Njegova potovalna hitrost je znašala okrog 800 kilometrov na uro, brez vmesnega prestanka je lahko preletel 15.000 kilometrov, na uro je porabil približno 15,9 tone goriva.