Janez Polajnar z Agencije za okolje (ARSO) je tokratno povodenj primerjal s tistimi v letih 1990, 1998 in 2004 ter je označil kot kombinacijo povodnji, ki jih je Slovenija v bližnji preteklosti že doživela. Napovedal je, da se bo težišče dogajanja že danes popoldne iz osrednje, zahodne in severne Slovenije počasi premikalno proti južni, jugovzhodni in vzhodni.

»Pri rekah, ki doslej še niso poplavljale (Krki s pritoki, Savi s pritoki v spodnjem toku, torej v Posotelju, Posavju, pa tudi rekah na Štajerskem, na območju Slovenskih goric, celotnem porečju Dravinje), pričakujemo danes čez dan in zlasti v noči na soboto poplavljanje tudi v večjem obsegu,« je opozoril Polajnar.

Pojasnil je, da se vsa padavinska voda, ki se je že danes zjutraj stekla v rečne struge, počasi pomika proti hrvaški meji po reki Savi, ki je ta čas v okolici Ljubljane dosegla enega največjih pretokov doslej – imela bo okoli 2000 kubičnih metrov na sekundo. Ta vodni val bo čez dan in v noči na soboto potoval dolvodno proti Brežicam in iztoku iz države.

»Pričakujemo pretok Save na iztoku iz države, ki bo blizu rekordnim vrednostim. To lahko jutri čez dan povzroči tudi zajezitev reke Krke, pričakujemo težave zaradi sovpadanja dveh visokovodnih valov na dveh rekah. Tudi vodni val reke Savinje, ki je razdejanje s pritoki že pustila v Zgornji Savinjski dolini, se zdaj premika proti Spodnji Savinjski dolini in bo prihodnje ure povzročil težave Celju, Laškemu in ostalim krajem na tej poti,« napoveduje Polajnar.

Hkrati so iz Avstrije dobili informacijo, da nameravajo še dodatno povečati pretok Drave na 1300 kubičnih metrov na mejnem profilu, k čemur je treba prišteti še lokalne pritoke v Sloveniji, tako da pričakujejo pretok Drave v spodnjem toku dolvodno od jeza Markovcev tudi prek 2000 kubičnih metrov na sekundo, kar je izjemno veliko, skoraj že podobno količini iz leta 2012. Poplavlja tudi reka Mura, zaenkrat znotraj protipoplavnih nasipov.

»Poleg večjih rek, ki bodo odvedle vso to vodo proti Hrvaški, pa popoldne in zlasti v noči na soboto pričakujemo tudi hudourniške odzive manjših rek, zlasti na območju Dolenjske, Gorjancev, Bele krajine, Posavja, Zasavja. To bo kombinacija hudourniškega odtoka in odtoka velike količine vode po večjih rekah. Umirjanje razmer lahko pričakujemo šele v nedeljo, vendar pa so predvidene vodne količine takšne, da sem zaskrbljen,« še izpostavlja Polajnar.

Prikimal mu je tudi meteorolog Brane Gregorčič z ARSO, češ da so se uresničili najbolj črni scenariji in je treba zaostrovati opozorila. Po njegovem je bila količina padavin v minulih 12 urah še večja od najbolj verjetnih scenariji, na postaji Letališče Ljubljana Brnik je bilo izmerjenih 200 milimetrov padavin na kvadratni meter, toliko dežja v enem dnevu v zgodovini meritev na tej postaji še ni padlo.

»Najmočnejše padavine so sprva zajele predgorje Julijcev in potem v liniji z Idrijskega območja prek Gorenjske proti Koroški in Zgornji Savinjski. Na teh območjih so se hitro odzvali hudourniki in drugi vodotoki in že zgodaj zjutraj smo opozorilno raven dvignili na najvišjo možno, na rdečo, za večji del Slovenije. Jugovzhod zaenkrat še nima tako zaostrenih pogojev, a jih pričakujemo danes čez dan,« je posvaril Gregorčič.

Po njegovem padavinski dogodek še zdaleč ni končan, smo šele nekje na sredini, nadaljeval se bo do sobotnega jutra, padavine in nalivi se bodo obnavljali. Verjetno tako intenzivnih kot v zadnjih 12 urah vsaj v zahodnih krajih ne bo več, čeprav bodo tudi tam še padavine, pojasnjuje Brane Gregorčič.

In dodaja: »Glavnina najmočnejših nalivov pa se bo postopno selila na jugovzhod Slovenije, predvsem na Kočevsko, ob Kolpo, v Belo krajino in nato v pasu blizu hrvaške meje proti severovzhodu, pa tudi proti Savinjski regiji. Na teh območjih se bo situacija še poslabševala in zaostrovala, drugod pa bo vztrajala zaostrenost, ki že zdaj velja. Na priobalnem pasu smo, čeprav je tudi že imel nevihte, pustili stopnjo ogroženosti nekoliko nižjo kot drugod.«

In kako kaže? Jutri čez dan bodo padavine od zahoda slabele in v noči na nedeljo povsod po državi ponehale. V nedeljo nas bo sicer – napoveduje meteorolog – prešel še en frontalni pas ploh in neviht, a takrat resnejših posledic ne pričakujejo, so pa pozorni, saj letos vsaka motnja rajši povzroči več nevšečnosti kot manj.

»Od ponedeljka, ko bodo še zadnje plohe in morda kakšna nevihta, pa se bo vreme ustalilo. V prihodnjem tednu, od torka do nedelje, bo potem umirjeno, sončno vreme z razmeroma svežimi jutri, dnevi pa bodo v drugi polovici tedna spet dosegli pričakovanih poletnih 30 stopinj. Ta konec tedna pa bo še zelo burno,« je vendarle nekoliko spodbudneje zaključil Gregorčič.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa je potrdil, da je najbolj na udaru Koroška in tam zlasti Črna na Koroškem, izpostavil pa je še policijsko reševanje iz zraka na kampu Menina v Mozirju, ki je bil tarča že ob prejšnjih neurjih. Tam je bilo na drevesih deset ljudi in dveletni otrok, reševalna akcija je končana, bodo pa pregledali še celoten teren, če bo treba še kje pomagati denimo ljudem s streh.

Po Šestanovih besedah so sicer nekateri kraji, zlasti na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, odrezani od sveta, dostop do najhuje prizadetih območij je onemogočen, tudi komunikacija je močno otežena zaradi prekinjenih zvez. Poveljnik Civilne zaščite, ki še ni mogel potrditi informacij policije o nekaj smrtnih žrtvah v gorah, je sicer ob 6.25 aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah.