Eden takšnih je vprašanje izgube identitete mladih in s tem povezano menjavanje spola. Izpostavil je, da po svetu poteka prikrita in javna agenda mednarodnih lobijev o zgodnji spolni vzgoji, tj. o prezgodnji seksualizaciji otrok. Pri tem je navedel primer takega dokumenta, tj. WHO Regional Office for Europe and BzgA. Standards for Sexuality Education in Europe iz l. 2010. Opozoril je na dejstvo, da je ta ideologija vnesena tudi v Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope (leta 2011), ki ima velik vpliv na nacionalne politike na šolskem področju.

V soboto so udeleženci kongresa v cerkvi sv. Štefana v Vipavi prisluhnili orgelskemu koncertu Jurija Kernela. FOTO: Arhiv DKPS

V tej konvenciji je eksplicitno zahtevana ideologija, zato so v njej ključni izrazi: »enakost spolov«, »družbeni spol«, »spodbujanje in učinkovito izvajanje politike enakosti spolov«. Nadaljeval je z razmišljanjem, da je ob porastu takšnih ideologij v šoli pomembno, da učitelj poskrbi najprej za svoj celostni osebnostni razvoj, ki obsega sedem področij:

- Telo: poslušati modrost telesa, ki je tempelj Svetega Duha.
- Čustva: razvijati čustveno pismenost. Pedagoški delavec, ki skrbi za poglabljanje svoje čustvene inteligence, bo lažje poslušal in razumel mlade ter jim svetoval, kajti čustva dajejo pomembne informacije za odločanje.
- Razum: od znanja k modrosti. Modrost je način doživljanja in razumevanja sveta, ko človek iz mnoštva podatkov izbira ključne in jih med seboj smiselno ureja ter uporablja. Učitelj, ki pozna smisel človeškega bivanja, se lažje sooči s trpljenjem, tesnobo, nesmislom. Mladim je lahko vir navdiha za modrost, ko se znajdejo v kriznih situacijah in na razpotjih.
- Vedénje: od uspešnosti k profesionalni etični skupnosti. Učitelj, ki zaupa vase, v svoje poklicno delo, ni samo izvrševalec nalog, človek, ki dela stvari prav, kot mu drugi naročijo, ampak dela, kot čuti, da je prav, dela prave stvari, ker jih prav vidi, prav presodi in prav ukrepa. Ustvarjalen učitelj ima svoj značaj in svojo metodo dela. Ima svojo strokovno identiteto. Vrednote poklicne skupnosti postanejo del širše družbe, s katero je delo povezano. Ko človek zmore preiti od prizadevanja za osebni dobiček k skrbi za skupno dobro, ga njegovo poklicno delo vodi v osebno izpolnitev.
- Družba: od pravne države do skupnosti spoštovanja, zaupanja in sodelovanja. Strpnost, spoštovanje in sodelovanje so temeljne vrednote družbe, ki bo preživela. Današnja družba potrebuje ljudi, ki znajo sodelovati. Učitelj, ki razvije etični talent, bo v prihodnosti najbolj iskan, soustvarjal bo družbo in doživljal lastno izpolnitev.
- Lépo: od poznavanja umetnosti do doživljanja lepote. Preko izkušnje lepega se oblikuje čut za lépo. Estetski čut zna ločevati dobro od slabega, lépo od grdega, plemenito od neplemenitega, zato pomembno oblikuje osebnost.
- Sveto: povezati se. Beseda religija izvira iz besede re-legare, kar pomeni 'ponovno povezati' (Ošlaj, 2004). Človek se poveže z nečim, kar je izgubil, ko je prišel na svet. V času potovanja po zemlji duša išče povezanost s Stvarnikom. Povezanost z izvirom življenja prinaša zaupanje, občutek trdnosti, vrednosti in ljubljenosti, veselje in mir.

Predavanje je zaključil z odgovorom na vprašanje, kako naj ravna učitelj ob srečanju z mlado osebo, ki ima spolno disforijo: »Pomembno je, da mu povemo, da naj ostane še naprej dobra oseba. Hkrati pa je prav, da mu prisluhnemo, njegovim čustvom, čutenju, virom takšne odločitve in mu pomagamo ločiti med čustvenim doživljanjem in prepričanjem, tj. filozofijo, zaradi katere se je odločil postati, kar je.«