Pri sveti maši, ki jo je daroval stiški opat, cistercijan p. Maksimilijan File, so sodelovali tudi župnik Anton Berčan in farani iz Grebenčeve rojstne župnije Ribnice. Kot je med pridigo poudaril opat p. Maksimilijan, so pri tokratni sveti daritvi uporabili novomašni kelih p. Placida (1909–1943), ki je novo mašo pel pri božični polnočnici leta 1931. Več o njegovem življenju in smrti pa TUKAJ.

Sodi med najpogumnejše

V uvodnem pozdravu je Romana Bider iz spravne pobude Vseposvojitev, idejna začetnica svetih maš za uspeh beatifikacij slovenskih mučencev, navedla besede Frančiška Saleškega, češ da so najbolj pogumni tisti ljudje, ki najbolj prenašajo pomanjkljivosti svojih bližnjih.

Romana Bider je idejna začetnica svetih maš za uspeh beatifikacij slovenskih mučencev. FOTO: Tatjana Splichal

»P. Placid Grebenc gotovo sodi med najpogumnejše, saj se je na podivjanost sveta okrog sebe odzival z dosledno predanostjo Božjim načelom. Njegova duhovna dediščina naj nam žari pred očmi, ko se spopadamo s podivjanostjo našega sveta. Premislimo, kako je z našo predanostjo Božjim načelom,« je poudarila.

Stiški opat p. Maksimilijan File. FOTO: Tatjana Splichal

V mučeništvu ljubezen premaga nasilje

P. Maksimilijan File je pridigo začel z mislijo, da v mučeništvu ljubezen premaga nasilje, življenje premaga smrt, odvija se soočenje med dobrim in zlim, med sovraštvom in odpuščanjem, med krotkostjo in nasiljem, ki je doseglo vrhunec na Kristusovem križu. Zato Jezus spremeni smrt tistih, ki ga ljubijo, v zarjo novega življenja.

Pri frančiškanih na ljubljanskem Tromostovju na prve petke v mesecu obhajajo svete maše za uspeh beatifikacij slovenskih mučencev. FOTO: Tatjana Splichal

Skozi trpljenje sledimo Jezusu

»Trpljenje, ki rodi sadove v življenju vernikov, ni trpljenje, ki nastane zaradi lastne krivde ali napačnega ravnanja. Gre za trpljenje, ki nastane zaradi dogodkov in okoliščin, za katere Bog dovoli, da se dotaknejo našega življenja. Skozi to trpljenje sledimo Jezusu in trpimo z njim oziroma smo z njim deležni njegovega trpljenja, da bi bili z njim deležni tudi njegove slave,« je izpostavil pridigar.

Pri tokratni sveti daritvi so uporabili novomašni kelih p. Placida, ki je novo mašo pel pri božični polnočnici leta 1931. FOTO: Tatjana Splichal

Mučenec ne bo čutil ran, dokler bo pogled upiral v Jezusove rane

Iz te zarje mučenec prejema moč, da zmore piti Gospodov kelih, je nadaljeval in navedel besede sv. Bernarda: »In ta opojni kelih je veličasten. Kje je takrat mučenčeva duša? Brez dvoma na vrnem. Na Jezusovem srcu, kamor je vstopila skozi njegove odprte rane. Če bi se namreč mučenec mudil le v lastni notranjosti, bi občutil, kako ga meč prebada, bolečine ne bi mogel prenesti, omagal bi in zlahka zatajil vero. Ker pa prebiva v Jezusovi zarji, lahko postane trden kot kremen. Mučenec ne bo čutil svojih ran, dokler bo njegov pogled uprt v Jezusove rane.«

Z Jezusom smo deležni njegovega trpljenja, da bi bili z njim deležni tudi njegove slave ... FOTO: Tatjana Splichal

Sad, ki ga bo rodilo trpljenje

P. File je spomnil, da če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Jezus je to prispodobo rodovitnega žitnega zrna uporabil najprej zase, da bi opozoril na sad, ki ga bo rodilo njegovo trpljenje. Tako kot se je Jezus v svojem življenju podredil volji svojega Očeta, se mu moramo podrediti tudi mi, njegovi učenci. Vemo, je spomnil opat: če hoče kdo iti za menoj in biti moj učenec, naj se odpove sebi, vzame vsak dan svoj križ in hodi za menoj.

Obstaja veliko načinov, kako biti priča, kako biti mučenec za Kristusa ... FOTO: Tatjana Splichal

Veliko načinov, kako biti mučenec za Kristusa

»Tudi mi smo poklicani, da umiramo lastni volji, zato da se lahko po nas izpolni božja volja. S tem lahko rečemo, da smo poklicani k neke vrste mučeništvu, kajti le tako bomo obrodili duhovne sadove za božje kraljestvo,« je nadaljeval stiški opat in poudaril, da obstaja veliko načinov, kako biti priča, kako biti mučenec za Kristusa.

Vsi smo lahko mučenci, ne le enkrat, ampak večkrat ... FOTO: Tatjana Splichal

Rdeče, belo, zeleno mučeništvo

Sv. Avguštin tako denimo piše, da poleg vrtnic rdečega, krvavega mučeništva obstajajo tudi lilije belega mučeništva, ki se izraža v čistosti življenja, še posebej v Bogu posvečenem življenju. Dalje govori tudi o bršljanu zelenega mučeništva, ki se izraža z odpovedjo, v discipliniranem življenju in predanem služenju drugim.

Mučeništvo vsakršne barve je vedno vir upanja za Cerkev. FOTO: Tatjana Splichal

Kdo je še mučenec?

Dionizij Aleksandrijski je verjel, da je treba vsakega, ki posveti svoje življenje za nego bolnih med kugo, obravnavati kot mučenca. Karl Rahner pa piše, da je današnji položaj katoličanov v svetu tak, da pogosto živijo med nevernimi sorodniki. Takšna družinska situacija je lahko oblika mučeništva za verujočega zakonca, starša ali otroka, ga je citiral p. Maksimilijan.

Po mučencih se Cerkev ponovno krepi ... FOTO: Tatjana Splichal

Vsi smo lahko mučenci, ne le enkrat, ampak večkrat

»Vsi smo lahko mučenci, ne le enkrat, ampak večkrat, ko s srcem mučenca pričujemo za Kristusa. Čeprav je preganjanje kristjanov danes v svetu v porastu in je število mučencev, ki za vero prelijejo svojo kri, primerljivo prvim, najbolj krvavim stoletjem krščanstva, je v Cerkvi kljub vsemu veliko več mučencev drugih barv. Najdemo jih v naših župnijah, med laiki, duhovniki, v osebah, ki so vedno tam, ko jih potrebujemo. Mučeništvo vsakršne barve je vedno vir upanja za Cerkev in po mučencih se Cerkev ponovno krepi.«

Zaupajmo, da je pri Bogu ne prav tako blagoslov kakor da ... FOTO: Tatjana Splichal

Pri Bogu je ne prav tako blagoslov kakor da

P. File je zbrane spodbudil, naj izročijo z odprtim srcem in polni zaupanja svojo prihodnost v roke ljubečega Očeta; naj zaupajo tudi takrat, če bo kdaj rekel ne, kajti to bo rekel iz dobrih in ljubečih razlogov, ki jih ne moremo razumeti. Kakršen koli bo njegov odgovor, zaupajmo, da je točno takšen, kot bi si ga želeli slišati, če bi vedeli, kar ve Bog. Zaupajmo, da je pri Bogu ne prav tako blagoslov kakor da, je še podčrtal pridigar.

Hoja za Jezusom vključuje določeno odpoved samemu sebi in zato pomeni mučeništvo ... FOTO: Tatjana Splichal

Hoja za Jezusom vključuje odpoved samemu sebi

»V daritvi in umiranju p. Placida in drugih mučencev je uresničena podoba o semenu, ki pade v zemljo in umre. Za setvijo navadno pride zima in pozimi ni mogoče videti, kaj se dogaja s semenom. Razkrije se šele, ko spomladi posije sonce. Hoja za Jezusom vključuje določeno odpoved samemu sebi in zato pomeni mučeništvo,« je pridigo zaključil opat p. Maksimilijan File.

P. Placid Grebenc je bil cistercijanski redovnik iz Dolenjih Laz pri Ribnici. FOTO: Tatjana Splichal

Svetniki spreminjajo ambicije

Spomnil je še, da so nekoč sv. Ignacija Lojolskega vprašali, ali ni Frančišek Ksaverij preveč ambiciozen, on pa je odgovoril: da, vendar je še premalo ambiciozen. »Svetniki so tisti, ki veliko svojih običajnih ambicij po uspehu, ljubezni, zdravju spremenijo v ambicije po oznanjevanju in življenju vrednot evangelija in Božjega kraljestva,« je končal opat.

Gregor Čušin. FOTO: Tatjana Splichal

P. Placid v Čušinovi pesmi

Enako kot že pri vseh prejšnjih mašah za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo, je tudi svetniškega kandidata p. Placida (Alojzija) Grebenca s pesmijo, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti, predstavil Gregor Čušin.

P. PLACID – LOJZE GREBENC

Živel je neki Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

In daleč je prilezel Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

Ob krstnem kamnu je bil – Alojzij

Na materinih prsih - Lojzek

Doma in na vasi še - Lojze in Lojz

In v samostanu - Placid

Pa vendar je bil Lazar –

Lazar iz Dolenjih Laz

In daleč je prilezel Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

Bil je bolan

A ne na smrt in ne za smrt

Lazar iz Dolenjih Laz

Bil je bolan za Božjo slavo v Božjo slavo

Lazar iz Dolenjih Laz

In daleč je prilezel Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

V samostan je prilezel - Lazar,

da je postal bel

Pred nebeški tron je prilezel - Lazar,

da je postal svet

V grob je prilezel - Lazar, ker je bil črn,

preveč črn za rdeče

V grob je prilezel - Lazar, ker je bil bel,

prebel za rdeče

Kje si bil, Gospod, ko se je to godilo?

Ko se je belilo z rdečo?

Ko je belo zardelo?

Ko se je zavijalo v črno?

Ko bi bil ti tukaj, Gospod, bi se to ne zgodilo?

In bi ne umrl Alojzij-Lojze-Lojzek-Placid-beli Lazar,

ker je bil prečrn za rdeče …

morda celo prerdeč za bele …

O, res je, govori Gospod …

Nisem bil tu

in vesel sem, da nisem bil tu …

Zaradi vas se veselim, da nisem bil tu,

da boste verjeli:

Ta bolezen ni za smrt

Ta smrt ni za vekomaj

Jaz sem vstajenje in življenje

Kdor vame veruje, bo živel tudi, če umre

in vekomaj ne bo umrl, kdor živi in vame veruje

Živel je neki Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

In daleč je prilezel Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz,

ker je verjel Gospodu,

ki je rekel:

Lazar, pridi ven!

Pridi ven iz družine, da boš našel svoje brate!

Pridi ven iz samostana, da boš ljubil moje brate!

Pridi ven, da te bodo ubili tvoji bratje!

Ljubi, da boš odrešil brate!

Moli, spoveduj, odpusti … da bodo umrli mirno.

Moli, odvezuj, dopusti … da bodo morili mirno.

Absolutio!

Za vse brate 

Absolutio!

Za brate vseh barv

Absolutio!

Absolutno.

Ta groza ni za smrt - ne sme biti!

Ta groza ni za smrt! – ne more biti!

Ta groza ni za vekomaj – zato se pusti ubiti,

da bo po tej grozni smrti poveličan Božji Sin!

Živel je neki Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

In daleč je prilezel Lazar -

Lazar iz Dolenjih Laz

Iz groba je prilezel Lazar –

Lazar iz Dolenjih Laz

Čeprav so ga zasuli s kamenjem …

Čeprav so ga pokopali …

Čeprav so zavalili skalo …

Čeprav so grob z zemljo zravnali …

Čeprav so nanj pozabili …

je prilezel ven in daleč,

Lazar iz Dolenjih Laz,

ker se takih stvari ne pozabi,

ker se takih ljudi ne pozabi …

Ker Gospod ne pozabi svojih obljub

Ker Ljubezen ne pozablja

Vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prenese …

In ne umre

Alojzij-Lojze-Lojzek-Placid

Lazar iz Dolenjih Laz

(prosi za nas)