Bila je tudi prostovoljka v društvu Hospic, o svojem odnosu do smrti pa je spregovorila tudi za revijo Božje okolje: »Vem, da bivamo, umiramo in umremo v Njegovem naročju, in vem, da je ljubezen močnejša kakor smrt.«

Na svoji življenjski poti je spletla številna prijateljstva, tudi iskrena prijateljstva z nekaterimi duhovniki. Med njimi je bil tudi frančiškan p. Pavle Jakop, ki je za spletno Družino napisal nekaj spominov na njuno prijateljstvo. »Spomin mi poroma nazaj vse tja v pozna osemdeseta leta, ko si me povabila na FDV, kjer smo se skupaj s tvojimi študenti in ob budnem očesu prof. Zdenka Rotarja pomenkovali o Marijinem prikazovanju v Medžugorju in že takrat si me presenetila s svojo človeško širino in občutkom za duhovnost, saj tega nisem pričakoval od profesorice na FDV. Prav zaradi tega to 'sodelovanje' ni bilo zadnje, ampak se je razvilo v dolgoletno prijateljevanje ob besedi in Besedi, ko smo 'brali z Manco Košir' in skupaj iskali sporočilnost pisatelj...