P. Pavle Jakop je župnik v srcu Ljubljane, v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju. Izhaja iz Frankolovega, iz kmečkega okolja, zelo blizu pa mu je pesniško izražanje. P. Edvard Kovač je v spremni besedi njegove nove pesniške zbirke Pogovori z Besedo zapisal, da poezija p. Pavletu nudi prostor, da se lahko izrazi, kadar "mu je dogmatična teološka govorica preveč borna, da bi lahko opisala ta misterij zla in milosti." V svojih pesmih piše o doživljanju, s katerim se lahko marsikdo poistoveti, zato ni čudno, da je zanimanja za njegovo poezijo veliko. 

"Ni naključje, da je bilo v zgodovini slovenskega naroda med duhovniki toliko pesnikov, literatov; iščemo način, kako z močjo besed izraziti tisto, kar nas presega, skrivnosti, kar je onkraj umnosti. Ob svetopisemskih psalmistih ali prerokih, ki nas tudi nagovarjajo v pesniški obliki, jezik vsakdanjosti ali razuma ostaja nem. Literarna, pesniška govorica je močnejša od racionalnih »konstrukcij«," je p. Pavle povedal v pogovoru za Družino ob izidu knjige. 

Knjiga je izšla pri založbi Družina

"Imamo se za razumna bitja, vendar je domet razuma kratek, zaprt v meje predvidljivega. Skrivnost se začenja tam, kjer se končuje filozofija. Ko govorimo o temeljnih življenjskih izkušnjah, ljubeznih, odnosih, trpljenju … je v tem toliko skrivnosti duha, da ga z navadno »logiko« ne moremo zaobseči. Potrebna je še druga logika, "logika ljubezni". Duhovništvo mi nalaga iskanje poti do Boga, izraziti neizrekljivo. Kot duhovnik skušam približati Boga, tudi misel o Bogu, ki ni zgolj razumska. Zato se pri oznanjevanju verskih resnic lažje oprem na »poezijo«, z metaforami, simboli, razodetjem, kot zgolj na razumsko razlago, kjer je malo prostora za skrivnost. Duhovnik, če ni vsaj malo Božja lira, je nemočen v svojem oznanjevanju." 

Preberite celoten pogovor s p. Pavletom Jakopom.