V Stični so odprli Pot cistercijanov. FOTO: Ksenja Hočevar

Pot bo del 6300 km dolge mednarodne pohodniške poti Cisterscapes, ki povezuje šest evropskih držav in sedemnajst cistercijanskih samostanov (več v tiskani Družini).

Pot bo del 6300 km dolge mednarodne pohodniške poti Cisterscapes, ki povezuje šest evropskih držav in sedemnajst cistercijanskih samostanov. FOTO: Ksenja Hočevar

Da naše zanimanje za preteklost ne ugasne

Ob t. i. vodnem portalu pred stiškim samostanom, kjer se začneta obe krožni poti, poldnevna in enodnevna, Pot cistercijanov, so v petek, 22. septembra, pripravili krajšo slovesnost z nagovori, prior stiških menihov p. Nikolaj Aracki pa je pot in pohodnike, ki so se prvič odpravili po poti, blagoslovil.

Prior stiških menihov p. Nikolaj Aracki je pot in pohodnike, ki so se prvič odpravili po poti, blagoslovil. FOTO: Ksenja Hočevar

»S hvaležnostjo stojimo danes na tem mejniku, ki sicer stare poti predlaga, da bi po njih na novo hodili. Stare poti so tiste že prehojene. Vodijo do znanih ciljev,« je dejal p. Nikolaj: »Vključenost v projekt Cisterscape, ki strmi, da bo pridobil evropski znak dediščine, spodbuja prizadevanje, da naše zanimanje za preteklost ne ugasne. Ohranjanje spomina je več kot le spoštovanje preteklega. Ohranjanje spomina je neke vrste teologalna krepost, ki jo najprej svetopisemska/biblična/judovska, potem pa krščanska kultura dolguje Stvarniku. Saj v spominu leži moč, ki gradi mostove v prihodnost. Spomnimo se, kako Bog naroča Mojzesu in izbranemu ljudstvu: Spominjaj se vse poti, po kateri sem te vodil.« Da nam je kulturna, materialna in duhovna dediščina preteklih generacij izročena v skrb, je dejal p. Nikolaj in spomnil na papeža Frančiška, ki večkrat ponavlja, da je stvarstvo dediščina, podarjena človeku, da bi za njo skrbel kot za svoj skupni dom.

Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ivančna gorica Dušan Strnad. FOTO: Ksenja Hočevar

Stična, Rein, Ebrach, Morimond, Citeaux 

Prior je na prireditvi odprtja poti – poleg več deset pohodnikov so se je udeležili tudi župan občine Ivančna gorica Dušan Strnad, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih in »kustosa« poti Marko Okorn in Luka Mlekuž ter gostje iz držav, vključenih v mednarodni projekt Cisterscape – pogledal v zgodovino, v leto 1132, ko so v Stično prišli prvi menihi: »Prve poti cistercijanov so seveda poti od materinskega do hčerinskega samostana. V Stično je gotovo prišla skupina menihov iz Reina pri Gradcu na Štajerskem, to je 180 km in 43 ur hoje …«

Odprtja poti se je udeležilo več deset pohodnikov. FOTO: Ksenja Hočevar

V Rein so prišli iz Ebracha na Bavarskem, to je 560 km in 130 ur hoje, v Ebrach so prišli iz Morimonda, kar je 464 km in 105 ur hoje ... Tja pa, je dejal p. Nikolaj, iz Citeauxa, oddaljenega 130 km, kjer so leta 1089 takratni prvi in svetniški opati pričeli to duhovno revolucijo vrnitve k preprostejši interpretaciji starega benediktovega meniškega pravila, ki je samostanom dala še nikoli prej videno samostojnost. Našteti samostani niso pomenili enosmerne poti, po kateri bi se, kot je pogosto v zgodovini (posebej kolonialni), dobrine pretakale le na začetek ali vrh. Nasprotno, po poteh, ki so med seboj mrežno povezale cistercijanske samostane, teh je bilo prek 750, je potekala nikoli prej videna izmenjava, regulirana po Listini ljubezni, ali Carti Caritatis, ki je ohranjena prav iz Stične,« je zbrane popeljal k bistvu poti p. Nikolaj.

p. Nikolaj Aracki: »V iskanju poti človek ostaja skozi in skozi isti. Kako velika sreča je, da ga Bog išče bolj in prej, kot človek sam išče Boga. On sam nas prehiteva po poti. Zato pa se poslužuje tudi te svete geografije, in nas krepi, da bi ohranjali spomin.« FOTO: Ksenja Hočevar

Dragocene sledi, potrebne spomina

Daljše in krajše poti okoli samostanov so se po besedah p. Nikolaja preoblikovale v neke vrsto sveto geografijo, polno verskih znamenj, križev, kapel in drugih sledi, ki jih erodira zob časa: »Samo slutimo, da so to dragocene sledi, potrebne spomina, in projekt Cisterscape se temu posveča.« Bolj kot se vse menja, bolj vse ostaja isto, je prior navedel pregovor: »V iskanju poti človek ostaja skozi in skozi isti. Kako velika sreča je, da ga Bog išče bolj in prej, kot človek sam išče Boga. On sam nas prehiteva po poti. Zato pa se poslužuje tudi te svete geografije, in nas krepi, da bi ohranjali spomin,« je dejal prior Aracki in se zahvalil sodelavcem Muzeja krščanstva na Slovenskem in posebej direktorici Nataši Polajnar Frelih za pripravo poti.

Odprtje 12 in 24 kilometrov dolgih krožnih poti po bogati kulturni dediščini, ki so jo skozi stoletja za seboj pustili menihi. FOTO: Ksenja Hočevar

»Prvi kristjani so novost življenja v Kristusu imenovali pot. Ne nazadnje v evangelijih Jezus sam pravi, da je pot. Zato menihi kličemo blagoslova nad vse, ki bodo po teh poteh hodili na novo, prvič ali pa z novim zavedanjem, kako so te poti same že blagoslovljene z molitvijo in delom predhodnikov,« je sklenil p. Nikolaj: »In naj bodo še bolj prehojene in ne zaraščene, da bi, ko hodimo po poteh prednikov, z novim zaupanjem strmeli za samim presežnim ciljem, za katerega nas je končno naš Stvarnik ustvaril.«

FOTO: Ksenja Hočevar

Prihodnje leto Pot cistercijanov še v Kostanjevici na Krki

Po krajši prireditvi, ob koncu katere so skupaj prerezali trak na vhodnem portalu, na katerem je predstavljen zemljevid z osnovnimi informacijami o poti, s QR kodo pa obiskovalci spoznajo glavne znamenitosti na poti, se je več deset pohodnikov odpravilo na pot – del po krajši, 12 km, del po daljši, 24 km. Prihodnje leto bodo Pot cistercijanov povezali s Kostanjevico na Krki, kjer je bil do 17. stoletja še drugi cistercijanski samostan – pot pripravlja in označuje s skupno markacijo, rumeno rozeto, Galerija Božidarja Jakca, ki domuje v nekdanjih samostanskih prostorih.

V sklopu prireditev Cisterscapes je na predvečer odprtja poti v stiški baziliki organist Luka Posavec izvedel orgelski koncert.