»Metod Benedik je več desetletij odlično prispeval k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine,« je posebna komisija Narodne in univerzitetne knjižnice zapisala v utemeljitvi in pri tem izpostavila zlasti njegovo raziskovalno delo v kapucinski knjižnici v Škofji Loki in o delovanju kapucinov na Slovenskem v baročni dobi.

Predan zgodovini Cerkve

»Zgodovina me je vedno zelo zanimala, rad sem prebiral zgodovinske romane,« pravi p. Benedik, ko se spominja ponudbe provinciala ob koncu študija teologije, da se študijsko izpopolnjuje. »Izbral sem zgodovino Cerkve. Že ob študiju teologije sem spoznal, da je pogoj za delo in življenje v Cerkvi to, da jo čim bolje poznamo.« Podiplomski študij je vpisal na Fakulteti za zgodovino Cerkve na Gregoriani, kjer je lahko ob izvrstnih predavanjih, bogati literaturi in odličnih predavateljih nadgrajeval svojo predanost cerkveni zgodovini. Doktoriral je leta 1973 s tezo o kapucinih na slovenskih tleh v obdobju med 1600 in 1750.

Zgodovina Cerkve je delo Svetega Duha

P. Benedik poudarja, da se zgodovina Cerkve od zgodovine neke države ali naroda jasno loči: »Bolj ko se poglabljaš v zgodovino Cerkve, bolj je jasno, da je to Kristusova ustanova, da Bog v Cerkvi in po Cerkvi ves čas deluje. Zgodovina Cerkve je delo Svetega Duha. Tudi sam sem kasneje študentom rad to poudarjal in so zelo dobro razumeli, da Sveti Duh vodi Cerkev in spomni na pravo pot. Živeti in delovati znotraj tega je bogastvo.«

Ob vrnitvi v Slovenijo je začel predavati na Teološki fakulteti, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve. Več o tem boste lahko prebrali v novi izdaji tiskane Družine.

Kapucini so bili dejavni pridigarji

Po besedah prejemnika Trubarjevega priznanja se je ob prenovi samostana izkazalo, da je tudi škofjeloška knjižnica potrebna prenove. »Najbrž ni knjige iz te knjižnice, ki je ne bi vsaj enkrat vzel v roke. Po starem katalogu bi naj bilo hranjenih 14 inkunabul, ko pa smo začeli knjižnico prenavljati, se je izkazalo, da jih je kar 21. Odkrivali smo še druge dragocenosti, kot so rokopisi pridig, Dalmatinova Biblija, Škofjeloški pasijon. Vse to bogastvo dokazuje, da smo bili kapucini izjemno dejavni pridigarji, povezani z ljudmi, pasijon je povezal vse sloje prebivalstva.« P. Metod Benedik je s sodelavci opravil izjemno delo za primerno zaščito in ohranitev knjižnega fonda. Tudi o tem več v tiskani Družini.

Za ohranitev narodnega bogastva

Čeprav je po prenovi knjižnice prišlo na ogled veliko turistov in romarjev iz Slovenije in tujine, p. Benedik opaža, da pri naših državljanih manjka narodnostne vzgoje. »Preveč je miselnosti, kot je zapisal že Prešeren, da spoštujemo tuje, domače pa ni nič vredno. Sklepna slovesnost v Hali Tivoli po evropskem rokometnem prvenstvu 2004, na katerem smo se uvrstili na drugo mesto, je bila v angleškem jeziku. Takrat sem v pismu bralcev, ki je bilo objavljeno v Delu, zapisal, da so se organizatorji obnašali kot hlapci. Nikjer na svetu ne bi tega naredili v tujem jeziku. Premalo je zavedanja, kakšno bogastvo imamo na vseh ravneh, kulturnem, duhovnem, naravnem.«