Nekdanji vatikanski tiskovni predstavnik jezuit p. Federico Lombardi v dnevniških zapisih beleži svoje vtise o preživljanju krize, ki jo je po vsem svetu povzročila epidemija koronavirusa. Kot piše, so se ga zelo dotaknili prenosi papeževih bogoslužij v živo iz kapele Doma sv. Marte in prazne bazilike sv. Petra.

V prvem dnevniškem zapisu z naslovom »Poln trg in prazen trg«, ki ga objavlja Radio Vatikan, p. Lombardi piše, kako je novi koronavirus izpraznil trge, vključno s t.i. »papeževim trgom«, kjer so se nekdaj zbirali ljudje z vsega sveta. Danes papež Frančišek nagovarja trg, tako p. Lombardi, ki ga združujejo mediji, kjer se prepletajo sočutje, pričakovanja in upanje.

V tem obdobju na milijone ljudi v Italiji in po vsem svetu spremlja trenutke molitve, ki jih vodi papež, preko televizije in drugih elektronskih medijev. Gre za izredno veliko število poslušalcev, kar pa sploh ni presenetljivo. Razmere naravno vodijo k temu, da s komunikacijo preko medijev nadomestimo celotno razsežnost fizične soudeležbe in odnosov, ki smo se jim morali odpovedati …

Ko je papež Frančišek začel obhajati jutranje maše v kapeli Doma sv. Marte s skupino vernikov, kar je ena prvih in najznačilnejših novosti njegovega pontifikata, je s strani TV2000 kmalu prišla prošnja, da bi dobili neposreden televizijski signal, s katerim bi omogočili širši javnosti, da bi sledila temu ganljivemu trenutku molitve s papežem. Dobro se spominjam, da smo se takrat pogovarjali s papežem in razmišljali, ali bi privolili ali ne. Takratna odločitev je bila, da neposrednega prenosa bogoslužij ne bo, in sicer z namenom, da bi, za razliko od javnih bogoslužij, ohranila zaupnejši in bolj zaseben značaj, preprost in spontan, ne da bi mašnik in verniki čutili, da so na očeh sveta. Seveda so mediji lahko objavili določene misli in kratke posnetke papeževega nagovora in svete maše, vendar nikoli v celoti. Ni namreč manjkalo drugih priložnosti, ko je širša javnost lahko spremljala papeža, ki je namerno nagovarjal ne le navzočih, temveč mnogo širše poslušalstvo, povezano prek radia, televizije in drugih medijev.

Zdaj pa so se razmere spremenile. V Domu sv. Marte ni občestva vernikov, četudi majhnega, in prenos papeževe maše, ki jo obhaja skoraj sam, predvajajo v živo in spremlja ga zelo veliko število ljudi. Ti prejemajo spodbudo in tolažbo, se mu pridružijo v molitvi in so povabljeni, da »prejmejo duhovno obhajilo«, ker ne morejo prejeti Gospodovega telesa. Skrivnost, ki jo obhajamo, je ista, vendar pa se je spremenil način soudeležbe pri njej. Papež Frančišek med nagovorom navzoče rad gleda v oči in se z njimi pogovarja. Zdaj pa pogled in glas posreduje tehnologija, vendar prav tako dosežeta srce. Občestvo vernikov ni več navzoče fizično, vendar obstaja in je resnično povezano, preko osebnosti mašnika, ob Gospodu, ki umre in vstane.

Podobna in še močnejša je izkušnja papeža, ki govori in moli v baziliki ali na Trgu sv. Petra, ki sta popolnoma prazna. Kolikokrat smo v preteklih letih objavljali vedno večje, presenetljive številke navzočih vernikov: 50, 100, 200 tisoč oseb … na celotnem trgu, tudi na Ulici sprave, vse do Tibere … kraj brezštevilnih množic … V preteklem stoletju smo se naučili postopoma tej fizični navzočnosti dodajati veliko drugih oseb, ki so zahvaljujoč radiu, potem televiziji in nato novim komunikacijskim sredstvom, povečale tiste množice na različnih koncih sveta. Naj spomnimo na blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu. Posebej Janez Pavel II., ki je božična in velikonočna voščila izrekel v nekaj deset jezikih, nam je dal razumeti, da je bila velika množica, zbrana na Trgu sv. Petra, središče, srce veliko večje množice, ki je kapilarno razširjena po vseh celinah, povezana v želji, da bi zahvaljujoč papeževemu glasu prisluhnila edinemu sporočilu zveličanja.

Zdaj smo videli popolnoma prazen Trg, vendar je bilo navzoče tudi širše občestvo: ne fizično, temveč duhovno, morda tudi številčnejše in močneje povezano kot ob drugih priložnostih. Papež je lahko sam na Trgu sv. Petra, kot tudi v kapeli Doma sv. Marte, vendar pa je Cerkev, vesoljno občestvo vernikov, zelo močno stvarna in povezana z zelo globokimi vezmi, ukoreninjenimi v veri in v človeškem srcu.

Prazen Trg, vendar pa je na njem mogoče zaznati zelo intenzivno navzočnost in prepletanje duhovnih vezi ljubezni, sočutja, trpljenja, želje, pričakovanja, upanja … je močno znamenje navzočnosti Svetega Duha, ki ohranja povezano »skrivnostno Kristusovo Telo«. Gre za duhovno stvarnost, ki se razodeva, ko je občestvo vernikov fizično zbrano in navzoče, vendar pa ni vezano in omejeno na fizično navzočnost ter ga lahko, paradoksalno, v teh dneh še močneje in očitneje doživljamo. »Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha,« je Jezus ponoči dejal Nikodemu.