Br. Jan Dominik Bogataj je raziskovalec na Inštitutu za patristične študije na Teološki fakulteti v Ljubljani, v Rimu pa končuje doktorat iz patrističnih znanosti. V telefonskem pogovoru je za Družinino spletno stran spregovoril o tem, za kaj je molil ob pokojnem papežu Benediktu XVI. in o vzdušju v Rimu in Vatikanu pred pogrebom. 

Množica se tiho steka k pokojnemu papežu v baziliki sv. Petra. FOTO: br. Jan Dominik Bogataj

V Rimu je mirno

"V Rimu je mirno. Čuti se, da je bil Benedikt XVI. že leta hkrati prisoten in hkrati oddaljen, vzdušje je nemogoče primerjati s pogrebom Janeza Pavla II., ko je bilo tukaj na milijone ljudi. Po drugi strani pa mislim, da se še ne zavedamo globokega pomena tega dogodka, ker se je z Benediktovo smrtjo končala neka epoha evropske Cerkve, evropske teologije. Kot vsi pomembni zgodovinski dogodki se to ne dogaja z velikim pompom, ampak bomo šele kasneje doumeli, kakšen pečat je pustil Benedikt XVI.," je povedal. 

V Rimu je bila po njegovih besedah prisotnost zaslužnega papeža tudi pred smrtjo tiha, mila, in to se čuti tudi zdaj. "Tiha reka ljudi, ki se steka čez trg do bazilike, kjer se ustavijo tudi ure in ure ob telesu," je opisal. Pretreslo ga je, ko je videl ljudi, ki so jokali, pa ne histerično, ampak potiho. Lepa se mu zdi tradicija, da Cerkev telo pokojnega papeža izpostavi vernikom v zadnjo počastitev, da se lahko od blizu poslovimo od Petrovega naslednika. 

Blizu lahko pomolijo ob pokojnem papežu. FOTO: br. Jan Dominik Bogataj

Za kaj je molil ob pokojnem papežu?

"Papež Benedikt XVI. z vsem, kar je bil, tudi s svojim zadnjim stavkom, na tih, nevsiljiv, nežen način vabi v Božjo skrivnost življenja in smrti in odrešenja. Tej skrivnosti se je on posvečal na tisočih in tisočih straneh, ki so prišle iz tega ubornega telesa. Za njegovo dušo pa seveda upamo, da je že zelo blizu Bogu in tudi jaz verjamem, da smo danes klečali pri svetniku in cerkvenem učitelju." 

Br. Jan Dominik Bogataj, Matic Lesjak, p. Benedikt Emberšič in Vito Urbanija. FOTO: osebni arhiv

Iskreno je povedal, da je danes ob pokojnem papežu Benediktu molil "bolj kot za pokoj njegove duše sem mu priporočal krščanstvo, našo Cerkev, ki vstopa v težke čase 21. stoletja, ki jih je on pravzaprav že napovedal".

Tajnik pokojnega papeža Georg Gänswein sinovsko sprejema goste in je pozdravil tudi Slovence. FOTO: br. Jan Dominik Bogataj

Trije poudarki za prihodnost

Čeprav bi o učenju papeža Benedikta XVI. lahko dolgo govoril, je br. Jan Dominik za Družino izpostavil tri stvari, ki ga najbolj nagovarjajo in ki se mu zdijo pomembna zapuščina pokojnega papeža za prihodnost Cerkve. 

1. Trdna zasidranost v veri. 

"Danes ne upamo več govoriti o veri, ki smo jo prejeli po izročilu. Bil je gigant s patrističnimi katehezami. On je Avguštin današnjega časa. Ratzinger se je pri svojem doktoratu oz. habilitaciji poglobil v Avguština in njegovega naslednika Bonaventuro. Krščanstvo, ki bo preživelo, bo v stiku s tem izročilom. Danes bo vero vsakega, ki ni tako globoko ukoreninjen, odpihnilo, ker zelo močno piha."

2. Preoblikovanje krščanstva

"Vedno je govoril, že desetletja preden se je res zgodilo, o transformaciji krščastva iz množičnosti k osebnemu življenju in majhnim skupnostim, ki bodo bolje odgovarjale evangeliju. Ne se preštevati, ampak gradite na vsebini, je učil." 

3. Vera in razum

"Papež Benedikt XVI. je močno povezoval vero in razum. V 21. stoletju se kaže, da bo krščanstvo moralo braniti razum, ravno obratno kot je med ljudmi veljalo doslej, češ da je vera nima povezave z razumom. V dobi, ko v družbi z vseh stvari zmanjšujejo pomen razuma, bo krščanstvo zaveznik znanosti. Benedikt se je zavedal, da je krščanstvo racionalno, ker je človek racionalen, ustvarjen po Božji podobi, in da je treba braniti dostojanstvo človeka."

Na Trgu sv. Petra je vse pripravljeno za pogreb. FOTO: br. Jan Dominik Bogataj