P. Hans Zollner na Teološki fakulteti: »Tega res ne razumem o Cerkvi«
P. Hans Zollner na Teološki fakulteti: »Tega res ne razumem o Cerkvi«
V svojem predavanju, ki je potekalo v angleškem jeziku, je p. Hans Zollner spregovoril tudi o teoloških vidikih spolnih zlorab, ki od sredine 80-ih let prejšnjega stoletja naprej pretresajo Katoliško cerkev. Ko so v Kanadi, ZDA, Avstraliji, na Irskem in v Angliji, nato pa tudi v celinski Evropi pričeli na dan prihajati škandali, povezani z zlorabami otrok, so postali osrednja tema novic o Cerkvi.
Novice o zlorabah so prinesle brezup
Ljudje se sprašujejo, kako so lahko bili tako zavedeni, se bodo te novice sploh kdaj končale? Počutijo se brez moči in brez upanja, je dejal p. Zollner. »Ko si v tunelu, kjer ni luči in rešitve ni na vidiku – to je naša situacija v Cerkvi,« je rekel.
Preizkušnja omogoča očiščenje
A sam ni obupan, čeprav se že leta sooča z bolečimi zgodbami žrtev spolnih zlorab s strani klerikov, s prikrivanjem in neučinkovitim reševanjem. Verjame, da je tudi to del Božjega načrta. »Sveti Janez Pavel II. Je že leta 2002 nagovoril ameriške škofe, da bo Cerkvi ta preizkušnja prinesla očiščenje. Zato mora biti razlog, da se danes ne pogovarjamo o čem bolj prijetnem,« je dejal.
Danes Cerkev ne govori le o pedofiliji, torej spolnih zlorabah otrok, temveč tudi o spolnih zlorabah odraslih: redovnic, semeniščnikov in drugih ranljivih odraslih. Veča se tudi zavedanje o fizičnih in duhovnih zlorabah.
Cerkev se počuti napadena
P. Zollner je izpostavil, da si žrtve želijo biti slišane, čeprav težko spregovorijo o krivici, ki se jim je storila. Povedal je, da se s to temo težko sooča tudi Cerkev. Eden od razlogov za to je t. i. »siege mentality«, ki pomeni, da se Cerkev počuti napadena, kot grešni kozel, zaradi česar prične poudarjati, da je več zlorab kot v Cerkvi v družinah, in se prične na različne načine braniti pred obtožbami namesto, da bi se z njimi soočila.
Težava klerikalizma
Ena od težav, ki Cerkev ovirajo pri soočanju z zlorabami, je tudi klerikalizem. »To je visokozveneča beseda, ki jo vsi poznamo, a hkrati ne vemo, kaj v resnici pomeni,« je dejal. Klerikalizem je razložil kot držo, pri kateri je človek prepričan, da mu prestiž, privilegiji, nadvlada in moč pripadajo preprosto zato, ker spadajo v določeno skupino ljudi, na primer so posvečeni v duhovnika. A ta skušnjava je prisotna tudi pri laikih, je opozoril p. Zollner. »Številni laiki so zamižali na obe očesi, čeprav so vedeli, da se dogaja zloraba, ker so bili življenjsko odvisni od storilca.«
Pričnimo prevzemati odgovornost
Težavo imamo tudi pri prevzemanju odgovornosti, je dejal. Pri razkrivanju zlorab, ki so se zgodile v preteklosti, težko ugotovimo, kdo je bil zares kriv, da se nekega problematičnega duhovnika ni umaknilo, je povedal kot primer. Razviti kulturo prevzemanja odgovornosti je temeljni korak, ki ga moramo storiti, je prepričan p. Zollner.
Česa p. Zollner o Cerkvi ne razume?
Prav tako je poudaril, koliko koristi bi prinesla večja povezanost v Cerkvi: med škofi, med škofovskimi konferencami in med redovniki, med različnimi škofovskimi konferencami. »Sprašujem se o edinosti, ki jo izpovedujemo v apostolski veri: nismo se sposobni učiti iz napak drugih, ni kanalov, ki bi nam res pomagali, da ne bi ponavljali napak drugih škofovskih konferenc. Tega res ne razumem o Katoliški cerkvi,« je iskreno dejal.
Kaj ima s tem teologija?
P. Zollner je izpostavil, da je vera žrtev spolnih zlorab s strani klerikov močno na preizkušnji. Kako bereš Sveto pismo žrtvam?
Glede Cerkve pa se p. Zollner sprašuje, če smo kristjani sprejeli, da je naš Bog ranljiv. »Kristjani verjamemo v Boga, ki je bil žrtev nasilja. Kaj to pomeni, ko razmišljamo o Cerkvi? Kako se soočamo s kulturo, kjer je biti močen, nedotakljiv, vrednota?« Dejal je, da v Cerkvi ni teologije moči, čeprav Cerkev vsi dojemajo kot močno, vedno rečemo, da bi morali biti voditelji služabniki.
Je krivec za spolne zlorabe celibat?
»Na vsakem intervjuju me vprašajo, kakšna je povezava med celibatom in spolnimi zlorabami,« je povedal, a hitro dodal, da nobena raziskava ni potrdila neposredne povezave med tema dvema. Kot vzrok za spolne zlorabe p. Zollner vidi dva vidika: eno so patološki storilci, »ki jih imamo in so to grozljive zgodbe«, drugo pa so duhovniki, ki storijo zlorabo iz praznine, ki jo čutijo na čustvenem področju. Teh je več, je dejal. Zato je močno poudaril, da morajo duhovnike spremljati tudi po posvečenju. V povprečju je duhovnik, ki prvič spolno zlorabi drugo osebo, star 39 let, je povedal p. Zollner. »Lahko vam povem, da so duhovniki alergični na formacijo, ker mislijo, da je posvečenje dovolj. Danes pa še toliko bolj kot kdaj prej treba, da se še naprej učiš v vse bolj kompleksnem svetu, da razmišljaš, kako živiš, da integriraš molitev z vsakodnevnim življenjem. Ljudje se spreminjamo, imamo izkušnje, odgovornosti, kako se to odraža v tvojem molitvenem življenju? Ustvarjati je treba iskrena prijateljstva.«
Težave v kanonskem pravu
V predavanju se je p. Zollner dotaknil tudi težav, ki jih vsebuje cerkveno pravo. Žrtev namreč ne sodeluje niti ni informirana o procesu zoper storilca, ki ga je prijavila. Prav tako pa tudi obtoženi nima vpogleda v proces, ki se lahko vleče tudi sedem let, in samo čaka, kdaj bo prejel odločitev. Ker sodbe niso objavljene, so tudi kazni velikokrat odločene preveč neenakomerno (zelo različni kazni za podobna prekrška).
Kako naprej
P. Zollner je ob zaključku predavanja še enkrat povabil k poslušanju žrtev in sprejemanju realnosti. Dokler Cerkev ne bo razčistila svojega odnosa do spolnih zlorab, ne bo kredibilna, je prepričan. Zavzel se je za vzpostavljanje varnih okolij, odnosov in procesov, na katere se lahko vsak zanese. »Vsak lahko v svojem življenju prispeva k bolj varnemu okolju. Prizadevanje za varnost bi nas lahko v Cerkvi povezalo. To ne bi smelo biti protislovje, ampak del poslanstva Cerkve.«
P. Hans Zollner se je ob začetku svojega obiska Slovenije srečal z nekaterimi žrtvami spolnih zlorab v Cerkvi pri nas, v ponedeljek se je srečal s slovenskimi škofi in redovnimi predstojniki in predstojnicami, v torek popoldne pa je spregovoril še za zavod Dovolj.je.