Ob 500. obletnici Luthrovih 95 tez je bilo mnogo dogodkov, tudi ekumenskih, malo pa je bilo razmisleka o sodobni družbi. Na stanje v njej je s svojimi 95 tezami opozoril p. Karel Gržan.

Že takoj na začetku knjige s polnim naslovom Ob 500. obletnici reformacije 95 tez pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma je p. Gržan opozoril na pojmovanje ekonomije in hrematizma. Ekonomija dela tako, da bi vsak imel dovolj, ne vsi enako, temveč dovolj. Skrbi torej za dom vsakega posameznika.

A njen plašč si je oblekel hrematizem, ki pa se peha le za bogatenje peščice, seveda na račun vedno bolj revne večine. Ta izraz se je tako dobro skril, da ga ne najdemo niti v sicer obsežnem Slovarju tujk.


Zakaj ničesar ne ukrenemo?

Veliko stvari, ki jih je v svojih tezah razkril p. Gržan, vemo, vendar kljub temu ničesar ne storimo. Npr., da ima najbogatejših osem ljudi na svetu več kot polovica najrevnejših. Zakaj to družba dopušča? Strah in negotovost, da bi ljudje izgubili še tisto, kar imajo, sta izredno močna, izgubili bi tudi iluzijo, da nekaj res imajo, iluzijo, ki jo kažejo drugim, češ uspešni smo, ker smo si kupili stvari, o katerih v reklamah pravijo, da jih morajo imeti. Za svojo srečo oz. iluzijo sreče.

Hkrati pa so nas vse prepričali, da se drugače ne da. Ni druge rešitve, kot da gre podjetje v stečaj, ni druge možnosti, kot da znižamo plače. Ni druge možnosti kot novodobno suženjstvo. Apatično verjamemo, da drugače res ne gre. Ne le to, prepričali so nas celo, da smo sami krivi za to. Nismo vredni, nismo dovolj naredili, nismo sposobni … To nam govori jezik prevare, manipulacije in hrematizma, poudarja Gržan.

Drug drugemu konkurenti, ne prijatelji

Ljudje smo zaradi dela in borbe za preživetje izmozgani, utrujeni pa ne moremo misliti na to, kaj se zares dogaja. Smo samo posamezniki, ne družimo se in se ne pogovarjamo. Tudi to nam je bilo vsiljeno. Vsi smo si konkurenti, ne prijatelji, zato se ne moremo povezati in ne moremo ničesar spremeniti. V skupnem pogovoru bi lahko postali močni, samozavestni. Samozavest je mogoče zbuditi v sleherniku, saj ima vsak določene sposobnosti, vsak je vreden, le povedati mu je to treba, sicer ga počasi, a vztrajno ubijamo. Da, tudi samo z besedo človeka ubijemo. Ali kot je dejal William Shakespeare: »Vemo, kaj smo, ne vemo pa, kaj bi lahko bili.«

Prebudite se!

S 95 tezami želi p. Gržan prebuditi misel. Sam trdi, da ne govori resnice, temveč spodbuja razmišljanje, saj resnica pomeni, da drugače ne smemo razmišljati. On pa spodbuja prav to – misliti drugače, ne po ustaljeni shemi – to je svoboda. Če si čuden, si blizu čudovitega in čudežnega, meni. Večina pa je prodala svobodo za (navidezno) varnost. Delajo, kar mislijo, da je prav, narejeni so po meri in jo vzdržujejo, ob sebi pa ne vidijo (ali nočejo videti) žrtev svoje »varnosti«.

Svoboda, ki je ena izmed pomembnih vrednot in kot izraz velikokrat izrabljena, je mogoča tudi prek ironije in samoironije. »Smeh zagotavlja zdrav razvoj tako posameznika kot družbe in omogoča duhovno svobodo,« začne Gržan 89. tezo. Samo poglejte ljudi okrog sebe. Koliko se jih smeje iskreno, nenarejeno? Potem pomislite, ali je naša družba zdrava, ali se lahko vsak v njej razvija v polnosti. Seveda ne. Če bi bilo tako, Gržanovih 95 tez sploh ne bi bilo.

Ko bi morali besneti, Gržan predlaga, da se smejimo, da se ne bomo utopili v norosti sveta, temveč končno zmogli hrematizmu povzročiti težave, se osvoboditi in narediti nenasilen evolucijski, odrešenjski korak v novo.