Cestnikov čivk je bil kratek: »4 faze feminizma: I. borba za volilno pravico žensk; II. borba za uzakonjenje splava in ločitve (razkol s krščanstvom); III. transspolnost in LGBT-zacija (razkol z razsvetljenstvom); IV. vdati se islamu (ker strah pred praznino in želja po močnem očetu).«

Varuh in prva aktivistka

Na objavo se je, ob mnogih simpatijah, usul tudi plaz kritik, tudi žaljivih. Med drugim sta se oglasila varuh človekovih pravic Peter Svetina in prva aktivistka v državi Nika Kovač, zgodbo je razširila tudi komercialna televizijska hiša, ne da bi za odziv povprašala avtorja čivka.

Radijsko pojasnjevanje

Zato so Cestniku v ponedeljek popoldne, v oddaji Spoznanje več – predsodek manj, dali besedo na Radiu Ognjišče, kjer je v enournem pogovoru z voditeljem Jožetom Bartoljem podrobno pojasnil vse okoliščine in tudi posledice objave o štirih fazah feminizma.

Oddaji Spoznanje več, predsodek manj z mag. Brankom Cestnikom lahko prisluhnete TUKAJ.

Nova levica in krščanstvo

P. Branko Cestnik je v radijski oddaji uvodoma pojasnil, da je njegov čivk pravzaprav citat iz knjige Nova levica in krščanstvo (2015, Založba Družina) španskih avtorjev Francisca Contrerasa in Diega Poola, filozofa in pravnika, pri prevodu katere v slovenščino je imel prste vmes tudi sam. V njej je tudi poglavje Feminizem, neofeminizem in teorija spola.

Prva faza feminizma

V njem so razdelane faze feminizma. Prva faza je bila boj za volilno pravico kot bandera, prapor tistega obdobja. V tej fazi so po njegovem krščanske ženske z lahkoto sodelovale in so se tudi krščanska ženska gibanja vključevala v veliki feministični boj za enakopravnost ženske in moškega. Ta faza je v zahodnem svetu trajala do 2. svetovne vojne in še malo čez.

Knjigo Nova levica in krščanstvo lahko kupite TUKAJ.

Druga faza feminizma

»V drugi fazi, neofeminizmu, se ženska postavi proti moškemu. Prej je hotela biti enaka kot moški, zdaj pa noče biti kakor moški ali senca moškega in se postavi proti tistemu orodju, s katerim naj bi jo moški obvladoval – to sta materinstvo in družina,« opozori Cestnik.

Razkol s krščanstvom

In od tu pridemo do pravice do splava, razporoke, samostojnega življenja … Družina in materinstvo se začneta dojemati kot ovira za uresničitev ženske. In v tej fazi, zlasti pri vprašanju splava, pride do razkola s krščanstvom. Ko so bila feministična gibanja na vrhuncu, so postala tudi antiklerikalna, izpostavi Cestnik.

Tretja faza feminizma

»V 90. letih in okrog leta 2000, pri nas še pozneje, pa pridemo v fazo, da ženska niti noče biti več ženska in moški ne več moški, spol je fluiden. Pojavi se filozofski relativizem, strukturalizem – vse, tudi biti ženska, je struktura. Bistvena postane delitev na biološki in družbeni spol; biološkega si dobil z rojstvom, pogojuje pa te družbeni spol, ki ga lahko spreminjaš in potem zraven še biološkega. Tu gre za razkol z znanostjo, ker empirično ne moreš dokazati, da obstaja 60 spolov,« je jasen.

Bojeviti proti prvotnemu feminizmu

Poleg bojevitega feminizma pa imamo, nadaljuje, še vedno veliko prvotnega feminizma, ki se itak še ni uresničil, denimo v islamskem svetu ali v nekaterih naših zahodnih okoljih, kjer žensko obravnavajo zviška in se iz nje norčujejo. Ženske, ki so ostale v prvih fazah boja in čutijo potrebo, da se še uveljavijo kot ženske, nimajo več kaj početi s feministkami iz tretje faze, ki so izgubile stik z njimi.

Primer iranskih bork

Kot primer navede Iran: ženske, ki si snemajo rute na javnih mestih, s superjunaštvom mahajo z njimi in kažejo svoje dolge, lepe lase, so feministke prve faze, »ki jih vsi občudujemo, tudi jaz«, in bi jih vsi morali podpreti. Toda iranske borke za najbolj osnovno pravico, da gredo po pločniku nezakrite, nimajo take simpatije s strani mainstream feminizma, kot bi jo morale imeti.

Četrta faza feminizma

»V moj zapis, da se bodo v četrti fazi vdale islamu, lahko damo noter tudi kako drugo religijo, tudi bolj militantno krščanstvo. Bolj se v oklepaju skriva, kar želim povedati v tej fazi. Na koncu kaosa, relativizma, ko ne vemo, kaj je gor in kaj dol, kaj levo in kaj desno, kaj je moški in kaj ženska, bomo hoteli imeti močnega očeta, kar se že kaže v politiki,« je prepričan mag. Cestnik.

Močni oče

Ti močni očetje se po njegovem že pojavljajo – Erdogan, Orban, Putin, Trump. V Sloveniji pa gre lahko v to smer dr. Robert Golob: »Če mu uspe ta salto mortale po vsem, kar se dogaja zdaj, ima dobro izhodišče, da postane naš Orban s te strani Goričkega. Močni oče. Hrepenenja po tem liku je že dovolj, se že akumulira, ker nihče noče biti v kaotičnem stanju, se ne počutiti varno.«

Počepnost evropske levice v odnosu do islama

Že desetletja pa traja simpatija med evropsko levico in islamom, ki izvira iz časov iranske revolucije, ko se je v eminentnih levičarskih krogih, zlasti v Franciji, začelo islam dojemati kot pomočnika pri svetovni revoluciji zoper hudobni imperializem in kapitalizem. Še vedno je v podtalju levičarskih gibanj prisoten tak odnos do islama: nenavadna počepnost evropske levice v odnosu do islama, tudi agresivnega, denimo Hamasa.

Kje je sovraštvo do žensk ali islama?

Cestnik se je dotaknil tudi odziva varuha človekovih pravic Petra Svetine na njegov čivk, češ da je lahko beseda hujša kot orožje. »Ko se oglasi avtoriteta, ki jo vsi spoštujemo, bi pričakoval, da bi mi to bolj analitično povedal: kje v mojem tvitu je sovraštvo do ženske, do feminizma, do islama. Nikjer,« pojasni Branko Cestnik.

Skoraj poskus medijskega umora

Toda ljudje ne berejo, temveč poslušajo, kar jim nek aktivist ali televizijska hiša dodatno interpretira. »Hvala Bogu so se hitro oglasili ljudje, ki so videli konservativen, provokativen tvit, ki malo sprovocira feministična gibanja in je malo popopran na koncu. Že naslednji dan se je debata obrnila v medij: kaj je sploh hotel medij (24 ur) s tem, ko je naredil to eksekucijo, skoraj poskus medijskega umora mene. Če narediš prispevek, si dolžan poklicati toženo stran, pa tega – neprofesionalno – niso storili.«

Krščanski feminist

Četrta faza feminizma je bolj filozofsko predvidevanje, hipoteza, kam lahko pridemo – v neki novi patriarhat. Ravno česar si feministke ne želijo, se lahko zgodi. Cestnik si novega patriarhata ne želi; želi si lik očeta, lep odnos med moškim in žensko, pa tudi svobodno žensko. »Sem krščanski feminist.«

Pocestnik

»Spet se je pojavila jeza, da se nekdo neposvečen, katoliški duhovnik, oglaša glede ženskih vprašanj. Dan po objavi sem doživel napad častitljive novinarke Anuške Delić, ki je napisala: kaj si ta pocestnik dovoli; sam je zbežal osramočen pred žensko v celibat, zdaj pa nas bo o feminizmu učil. O tem kot duhovnik ne bi smel javno razmišljati, ker če to delam, sem prostitut, pocestnik,« podčrta avtor čivka. Čudil se je strašni agresivnosti, v kateri pa spet ni bilo želje po razpravi o fazah, temveč zgolj napad nanj kot katoliškega duhovnika.

Lahko se nam zgodi avtoritativna faza

Še sklepna patrova beseda o fazah feminizma: prve tri so resnično dejstvo, četrta pa je hipotetična. Toda konsenz je tudi že o tem, da se nam v evropski civilizaciji lahko zgodi neka avtoritativna faza – ne nujno zaradi islama, temveč v imenu varnosti, notranje potrebe po stabilnosti, po očetu.

Brez pravice izraziti mnenje?

Mag. Branko Cestnik si težko predstavlja, da – ker je duhovnik – v tej družbi nima več pravice izraziti svojega mnenja, in da niti varuh človekovih pravic ni več na njegovi strani, ko želi izraziti svoje mnenje.

Ljubosumni na svobodo govora

»Na mojem primeru lahko vidimo, kam pelje diskurz o sovražnem govoru in kako se lahko to zlorabi za dušenje drugače mislečih. Ko mnenje nekoga, ki ti ni všeč, označiš za sovražno, z lahkoto – če so še zakonodaje takšne – planeš po njem in ga tudi uničiš, kaznuješ ali mu vsaj onemogočiš, da bi se še pojavljal v javnosti in govoril. Tako da moramo biti zelo ljubosumni na svobodo govora, to je prvina, brez katere ni demokracije,« je svoje razmišljanje v radijski oddaji zaključil Cestnik.