Dogodek se je začel ob 18. uri z molitvenim obrazcem, ki mu je sledila maša ob 19. uri. Pater Benedikt Dejan Emberšič je v svojem nagovoru osvetlil pomembnost molitve v vsakdanjem življenju.

Molitveni obrazci

Na oktobrskem srečanju je pater Emberšič govoril o pomenu molitvenih obrazcev, ki so del vsakdanjega življenja kristjanov. Pater je dejal: »Molitveni obrazec ali ustna molitev ni nekaj suhoparnega, kar izgovorimo brez razmišljanja. So besede, ki nosijo težo in pomen, saj jih je skozi zgodovino izgovarjalo na tisoče in tisoče vernikov. Molitveni obrazci so zato, da bi mi lažje in lepše molili.«

Najosnovnejši in najlepši molitveni obrazec je Gospodova molitev. (p. Benedikt Dejan Emberšič)

Moč skupne molitve

Izpostavil je pomen skupne molitve, ki nas povezuje ne samo z verniki v naši skupnosti, ampak tudi s kristjani po celem svetu. »Ko molimo očenaš, nismo sami. Milijoni ljudi po svetu istočasno izgovarjajo te iste besede, kar nas povezuje v občestvo svetih,« je dejal pater in dodal, da je molitveni obrazec, kot so na primer rožni venec ali litanije, več kot le navada – je duhovno orodje, ki nas združuje z Božjim naukom in s celotno cerkvijo.

Molitveni obrazci nas povezujejo z občestvom Cerkve in s kristjani po celem svetu. (p. Benedikt Dejan Emberšič)

Pomembni sta usklajenost in hitrost 

»Ob tem pa je pomembno, da smo, ko molimo skupaj, uglašeni v besedah. Da imamo sposobnost poslušanja drug drugega,« je poudaril pater. Zaključil je z mislijo, »da ne gre za lepoto besed, temveč za tisto, kar nosimo v srcu. Ob tem nas Bog neprestano vabi, da poglabljamo svojo vero«.

Pater Benedikt Dejan Emberšič. FOTO: Domen Permozer 

Po patrovi razlagi o pomenu molitvenih obrazcev so verniki skupaj molili rožni venec.  

Kaj so vrata v notranji grad? 

Ob 19. uri je sledila sveta maša, ki jo je daroval p. Benedikt Dejan Emberšič ob somaševanju duhovnikov Vinka Potočnika, Jureta Sojča, Janeza Lesnike in Janeza Vagnerja. V pridigi je Emberšič poudaril pomen osebne povezanosti z Bogom, ki ga je sveta Terezija Avilska, ki goduje 15. oktobra, doživljala skozi globoko molitev in duhovno življenje. »Terezija ni bila le mistična figura, temveč je s svojo vero in predanostjo prinašala spremembe, ki so obrodile konkretne sadove. Njena izkušnja nam kaže, da v molitvi nikoli nismo sami, saj je Bog vedno prisoten v naših življenjih,« je dejal pater.

»Tudi ena izmed Terezijinih knjig nosi naslov Notranji grad, v kateri nagovarja svoje sestre: notranji grad je naša duša. Ob tem se lahko vprašamo, kaj so vrata v notranji grad? To so molitve, saj molitev odpira vrata naše duše,« je zaključil pater.