Vsakdanja izkušnja nam kaže potrebo, da se kaj več progovorimo o trmi naših malih, zakaj pri velikih pomeni zamujeno in napačno vzgojo predšolskega otroka.

Okrog tretjega leta opazi mati, da je postal njen, prej tako ljubek in pohleven otrok, svojeglavin trmast. Od kod ta pojav? V otroku se je prebudila zavest lastnega »jaz-a«. Spoznal je, da je tudi on »človek« z lastno voljo. Zakaj bi torej moral delati vse tako, kakor hočejo drugi? Zakaj bi ga morala mati ves čas držati za roko, ko pa gre lahko sam? Toliko pameti seveda še ni v njegovi glavici, da bi mogel razumeti, da ga mati drži iz bojazni, da ga ne bi povozil avto ali cestna železnica, ki vozi tik ob pločniku. Otrok se naenkrat ustavi in noče, da bi ga vodila mati. Šele po dolgem prigovarjanju se končno vda. Gresta lepo naprej, kar obstoji pred trgovino z igračami. Tu pa ne promaga prigovarjanje, ne izgovor, da »o materi mudi. Pri otroku, ki j0 bil rahlo vzgojen, se pokaže trma v vsej bohotnosti.

Priča sem...