Založba Debora je izdala znanstveno monografijo Manje Miklavc o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koroške.

Pri založbi Debora v Ljublja­ni je izšla knjiga dr. Manje Miklavc, slovenistke in slovstvene folkloristke, doma iz Kotelj, z naslovom Otroštvo v deželi kralja Matjaža in podnaslovom Znanstvena monografija o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koroške je rezultat večletnega raziskovalnega dela dr. Manje Miklavc v kabinetu, še več pa na terenu.

Avtorica se je pogovarjala s številnimi pripovedovalci, njeno bogato terensko gradivo zajema skoraj 900 folklornih enot: otroških folklornih obrazcev ter folklornih in drugih pripovedi (pravljic, povedk, etnološkega gradiva, anekdot, izštevank, ugank in otroških spomink). S svojim delom je ohranila veliko dragocenega gradiva, ki bi zagotovo propadlo in ga skrbno sistemizirala glede na jezikovno kompetenco. (Iz Predgovora ddr. Marije Stanonik).

Gradivo je dve leti zbirala na terenu

Miklavčeva je zbrala 889 folklor­nih enot, od tega 259 otroških fol­klornih obrazcev in 630 folklornih in drugih pripovedi (pravljic, povedk, etnološkega gradiva, anekdot in otro­ških spomink). Gradivo, ki ga je dve leti zbirala na terenu, je razdelila na dve kategoriji, in sicer glede na in­formatorje (ločila ga je na odrasle in otroke) ter glede na državo. Vseh od­raslih informatorjev je bilo 43 (23 na slovenski in 20 na avstrijski strani), med otroškimi skupinami so prevladovale slovenske (devet na slovenski in pet na avstrijski strani).

Da je delo učinkovito, je potrebna dobra priprava

Nad terenskim delom se je Manja Miklavc navdušila med študijem že ob prvi tovrstni seminarski nalogi. »To je bilo zame nekaj novega. Takoj sem začutila izziv, šla sem si kupit diktafon. Na terenu sem uživala.« Da je delo učinkovito, je potrebna dobra priprava, doda. Ta vključuje študij strokovne literature in opredelitev vrste intervjuja. »Prvi stik z informatorjem je ključen, od njega je odvisna kakovost pripovedovanja. Zdi se mi, da imam ta dar, da se mi ljudje hitro 'odprejo',« je razkrila svojo izkušnjo zdaj že desetletnega terenskega dela.


Marija Stanonik in Manja Miklavc

Terenskemu delu sledi kabinetno, ki ga avtorica ocenjuje za težjega.

Gradivo je bilo treba zapi­sati, odločila se je za fonetično tran­skripcijo (napiše se, kot se izgovori), in ga razdeliti na enote. Uvrstila jih je v nekaj glavnih skupin (otroški fol­klorni obrazci, povedke iz domače­ga kraja in anekdote ter spominske pripovedi), znotraj teh pa jih razvrstila po (prevladujočih) motivih. Sledila je analiza z različnih zornih kotov (deleži, razlike med mestnim in kmečkim življenjem).

Knjiga je za stroko zelo pomembna

Predgovor je napisa­la avtoričina mentorica ddr. Marija Stanonik, ki je na predstavitvi knjige dejala, da je ta izjemno pomembna za stroko, »je unikatna in orje ledino«. Pohvalila je tudi avtoričino vključevanje ugotovitev drugih strok v analizo gradiva, denimo psihologije, pedagogike in zgodovine. »Pisana je resno in strokovno, ne v kičastem stilu, ki dela stroki škodo, je dodala Stanonikova.

Zamolčana Istra

Založba Debora je izdala tudi knjigo Franca Kuneja z naslovom Zamolčana Istra in podnaslovom Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito?

V knjigi piše o Istri, ki je bila v zgodovini območje različnih interesov, od Italijanov (Beneške republike), Avstro-ogrske, Slovencev in Hrvatov. Prikaže prizadevanja Hrvatov za Istro. Tu je posebno pozornost namenil hrvaškemu avtorju dr. Stjepanu Srkulju (1869–1951), ki je leta 1937 izdal izrazito nacionalistično publikacijo Hrvatska povijest u devetnaest karata (Hrvaška zgodovina na devetnajstih zemljevidih). Besedilo je opremil z 19 zgodovinskimi zemljevidi, ki jih Kunej ponatiskuje in komentira.

Pestra zgodovina Istre

Kunej piše o vseh pomembnejših obdobjih Istre, od poselitve Istre, vprašanja Slovencev v Istri, pojava Chrobatie, obdobje hrvaškega vladarja Tomislava, vladavine Anžuvincev, čas Marije Terezije in Jožefa II., Napoleona in Ilirije. Prikazal je specifiko Reke.
V drugem delu knjige obravnava čas Države in Kraljevine SHS, obdobje ustaške Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno, dogajanje po kapitulaciji Italije, operativno cono Jadransko Primorje, avnojsko razmejitev v Istri, konec druge svetovne vojne in razmejitev, Istro in Slovence po letu 1945 ter vse do 90. let.

Avtor knjige Franc Kunej

Franc Kunej se je rodil leta 1939 v Brežicah, kjer je končal tudi gimnazijo. Po začetnem študiju medicine je po končanih dveh letnikih presedlal na ekonomijo in diplomiral na Fakulteti za zunanjo trgovino. Zaposlen je bil v carinski službi kot revizor in nazadnje kot pomočnik direktorja carinske uprave. Leta 1992 je bil v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN nacionalni koordinator izvajanja embarga proti Jugoslaviji. Sodeloval je v raznih delegacijah Republike Slovenije v tujini, začetku leta 1996 pa je za štiri leta stopil v diplomacijo in postal prvi ekonomski svetovalec slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Po vrnitvi je v carinski službi do upokojitve leta 2002 vodil sektor za mednarodno sodelovanje.

Danes se ukvarja s proučevanjem zgodovine, publicistično dejavnostjo (objavlja članke v dnevnih in periodičnih publikacijah), z naravnim zdravilstvom in predava o zgodovini Istre.

Več o knjigi Zamolčana Istra