Odgovarja: Andreja Mohar Košir, pediatrinja 

Jesensko obarvani meseci so čudoviti, vendar pa žal s seboj prinesejo tudi marsikatero nevšečnost, še posebej, če imate doma mlajše otroke. 

Ko malček začne smrkati, ko zaradi zamašenega nosu težko diha, ko tako kašlja, da komaj pride do sape in ponoči ne more spati, ali ko se pojavi bolečina v ušesu, staršem in otrokom res ni lahko. To pomeni veliko neprespanih noči in dnevov, polnih skrbi.

V prvih petih letih prebolijo otroci v povprečju šest do devet prehladov na leto. 

Obolevnost je še višja pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali imajo starejše sorojence, ki prinašajo domov nove okužbe. Otroci so v primerjavi z odraslimi bistveno bolj dovzetni za okužbe. 

Razlog za to je v tem, da še niso dovolj prekuženi in se njihov imunski sistem še krepi, hkrati pa imajo otroci tudi nekatere anatomske posebnosti dihal in ušes, ki okužbam olajšajo pot. 

Evstahijeva cev, ki povezuje zgornji del žrela in srednje uho, je pri otrocih krajša in bolj vodoravno položena, zato pogosteje prihaja do vnetij ušes. Zaradi zamašenega nosu in s tem posledično slabe prehodnosti evstahijeve cevi lahko hitro pride do vnetja srednjega ušesa.

Sprašujete, kako pristopiti k preprečevanju vnetij ušes. Pomembno je, da otroku zagotavljamo prehodnost nosu. 

Nos večkrat dnevno čistite s fiziološko raztopino. S čiščenjem nosu je priporočljivo nadaljevati tudi, ko prehlad izzveni, še posebej, če živimo v stanovanju, ki je ogrevano s centralno kurjavo.

S tem vzdržujemo primerno vlažnost sluznice in s tem preprečujemo dovzetnost za nove okužbe. Če samo fiziološka raztopina ne zadostuje, lahko ob prehladu uporabite tudi kapljice z zdravilom, ki zmanjšuje nastajanje sluzi in oteklino nosne sluznice. 

Vnetja ušes v veliki meri uspešno preprečujemo tudi s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam, saj so bakterije pnevmokoki kar v 85 % povzročitelji vnetij ušes.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Naša družina (46/2021).