Udeleženci posveta Otrok v družinskem sporu na ljubljanski pravni fakulteti so v četrtek, 14. maja 2015, opozarjali na odprta vprašanja uresničevanja otrokovih pravic v družinskih sporih. Problematika je po njihovem mnenju pereča, saj otroci v družinskih sporih velikokrat ostanejo prepuščeni sistemu, ki pa jih ne zaščiti dovolj. Posvet so organizirali varuh človekovih pravic, državni svet, pravna fakulteta in ZPMS, udeležilo pa se ga je približno 300 udeležencev.

Fotografija je simbolična. Foto: Andrej Praznik

V kolesju državnih organov

Po besedah namestnika varuhinje človekovih pravic Toneta Dolčiča, ki je vodil današnji posvet, je namen posveta opozoriti na to, da se otroci proti svoji volji znajdejo v kolesju državnih organov, ko se poskuša razrešiti nesporazume in spore njihovih staršev. Kljub temu, da naj bi starši pa tudi vsi državni organi delovali v največjo korist otroka, se na to pogosto pozabi in razrešuje povsem druga medsebojna odprta vprašanja.

Zato želijo ugotoviti, kako bi morali za zagotovitev največje otrokove koristi spremeniti ali dopolniti zakonodajo, kje pa bi lahko zgolj s spremembo prakse dosegli ta cilj. Zato na posvetu sodelujejo strokovnjaki z različnih področij uresničevanja otrokovih pravic, med njimi so predstavniki staršev, nevladnih organizacij, sodišč, centrov za socialno delo, zagovornikov otrok, psihologov in pristojnih ministrstev.

"Salomonova sodba"

Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se otrok v družinskem sporu sploh ne bi smel znajti. Ko pride do spora, so prav otroci tisti, ki pogosto odnesejo najslabše, pravi varuhinja in dodaja, da so pogosto plod manipulacij ali želja staršev, da bi si ga "v smislu Salomonove sodbe" razdelili. Današnji posvet je tako priložnost, da se odkrito govori o tem, "kako mora biti in kako ne bi smelo biti", je še dejala Nussdorferjeva, ki upa, da bodo s posvetom zaprli to temo.

Tudi prodekan pravne fakultete Grega Strban je izrazil upanje, da bo posvet kamenček v mozaiku k izboljšanju položaja otroka v naši družbi.

Žrtve spora med starši

Da mnogi starši ne zmorejo ustrezno prevzeti starševske skrbi za svoje otroke, zato ti ostanejo prepuščeni sistemu, ki jih velikokrat ne zaščiti dovolj, pa meni predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Po njenih besedah si institucije otroke velikokrat podajajo in prelagajo odgovornost ena na drugo.

Med prevladujočimi kršitvami otrokovih pravic na sodiščih pa je izpostavila dolgotrajnost postopkov in odvisnost upoštevanja otrokovega glasu od posameznega sodnika. Poleg tega se istemu otroku dodeli veliko število izvedencev, niso določena pravila izvajanja stikov pod nadzorom, ni konsenza glede definicije nasilja v družini in ni dogovora o sodelovanju med različnimi službami in institucijami.

Po besedah predsednika državnega sveta Mitje Bervarja je predvsem skrb vzbujajoče, da se z večanjem števila ločitev veča število otrok, ki so žrtev spora med starši. Otrok se znajde v vrtincu institucij, ki bi morale misliti najprej na interese otrok, a se "vse, kar naj bi ga varovalo pred zlorabo, spreminja v svoje nasprotje".

DS sicer po njegovih besedah nima veliko možnosti, da neposredno vpliva na kakovost dela posameznih institucij, kljub temu pa lahko skupaj s strokovno in civilno družbo predlaga rešitve.