»V raziskavi, ki jo je NIJZ oktobra 2020 izvedel med učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov (vključenih je bilo 3052 mladostnikov), se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugimi z zdravjem povezanimi vedenji, zato jim je potrebno nameniti več pozornosti,« so v sporočilu za javnost zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Zadnja raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je bila izvedena v letu 2018 in se običajno izvaja vsake štiri leta, tokrat pa je bila izvedena predčasno, saj je odgovorne zanimalo, kako so mladostniki (stari 14 in 18 let) doživeli prvi val epidemije in kako so doživljali situacijo po tem.

Neenaki pogoji za delo in občutki osamljenosti

Na spletni strani NIJZ so zapisali, da je »približno 90 % mladostnikov imelo pogosto ali zelo pogosto dostop do računalnika, tablice ali telefona in spleta za delo za šolo, ter tudi za komuniciranje s prijatelji, približno 10 % mladostnikov pa tega niso imeli nikoli, redko ali le občasno. Svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti je imelo približno 85 % mladostnikov, 15 % pa ni imelo prostora, kjer bi bili sami, ko so opravljali šolske obveznosti. O tem, da niso imeli pomoči pri šolskih obveznostih in podpore s strani učiteljev ali staršev, je poročalo skoraj 27 % mladostnikov, 21 % pa jih meni, da niso imeli dovolj informacij od staršev, šole, medijev, da bi lahko razumeli, kaj se dogaja v državi. Približno petina mladostnikov se je med pandemijo počutila zelo pogosto ali pogosto osamljena in ni imela občutka, da je del skupine prijateljev, 17 % mladostnikov pa ni imelo (nikoli ali le redko) na voljo ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjala. Skoraj polovica (46 %) mladostnikov je poročala o tem, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšala finančna in socialna situacija (npr. da so straši izgubili službo, da so imeli manj denarja, da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano itd.).«


»Mladostniki iz manj premožnih družin so poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi.« FOTO: Pexels. 

Otroci iz manj premožnih družin bolj ogroženi 

V prvem valu epidemije so mladostniki, ki prihajajo iz manj premožnih družin, imeli redkeje svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti, niso imeli podpore pri šolskih obveznostih, pogosteje so se počutili osamljene in se niso počutili kot del skupine prijateljev.

Poleg tega so mladostniki iz manj premožnih družin poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko zares razumeli dogajanje v državi in »da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal – takih je bilo 76 % mladostnikov iz manj premožnih in 39 % mladostnikov iz bolj premožnih družin. V času po prvem valu so mladostniki iz manj premožnih družin poročali o večji obremenjenosti z delom za šolo, ki jim je bila tudi manj všeč,« še poročajo pri NIJZ.

Mladostniki iz manj premožnih družin so imeli po prvem valu epidemije manj zdrav življenjski slog, saj naj bi po izsledkih raziskave redkeje uživali sadje in zelenjavo, redkeje so imeli skupne družinske obroke, pili so več sladkanih pijač ter bili manj telesno dejavni v primerjavi s tistimi iz bolj premožnih družin.


»V živo takoj vidiš, kaj se dogaja, prek računalnika je to težko.« FOTO: Pexels. 

Mnenje učiteljice

Anja Rajter na Zavodu za gluhe in naglušne uči otroke z govorno-jezikovno motnjo. Njena učilnica je na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, saj so inkluzivni oddelek, ki je namenjen vključevanju otrok v običajne oddelke, za katere je mišljeno, da bi se v četrtem razredu že vključili v običajno šolo.

»Imeli smo učenca iz socialno šibkejše družine, vendar mu je sodelavka uredila računalnik, da je lahko šolanje na daljavo opravljal prek računalnika. Vsak dan smo se videli prek Zooma, da smo imeli pouk, ki je bil primerno krajši, ker učim prvi in drugi razred,« pojasnjuje Rajtarjeva. »Tudi neki drugi učenec je imel stisko, saj je imel veliko dela za šolo, računalnik pa si je delil še s svojim sorojencem. Bilo je težko, vendar je bilo lažje za tiste otroke, katerih mame so bile doma.«

Učenje prek Zooma je bilo za otroke v prvih razredih osnovne šole, ki jih poučuje naša sogovornica, zahtevno. »Sem pa sama videla še en težji del in to je, da v razredu takoj vidim, kdaj kdo kaj konča, kje se mu zatakne ali je že končal s pisanjem … in mu lahko dam dodatno nalogo. Prek računalnika pa tega nisem videla.«

Različne stiske so se pojavljale pri vseh otrocih. »Iskreno povedano, se mi ne zdi tako hudo, da so otroci doma, ker je otrokova osnovna celica družina. Je pa res, da rabijo otroci stike tudi z ostalimi otroki; učencem, ki imajo starejše brate ali sestre, je bilo bistveno lažje kot tistim, ki jih nimajo. Socialni vidik je za otroke zelo pomemben,« zaključi Anja Rajter.