Celjska Mohorjeva družba je ob dvajsetletnici smrti izdala dopolnjeno knjigo o Otmarju Črnilogarju in knjigo Semjona Franka.

Ob dvajsetletnici smrti človeka mnogih talentov

Otmar Črnilogar (1931–1999) je bil človek velikih zamahov, ki je zajemal iz studencev življenja in puščal sledi. Šolanje in intelektualno izpopolnjevanje ga je izostrilo v pronicljivega misleca in ognjevitega razpravljavca.

Njegovo delo in njegov življenjski zgled sta se dotaknila mnogih ljudi, ki so svoja razmišljanja leta 2013 strnili v zbornik, ki zdaj v dopolnjeni, razširjeni in prenovljeni izdaji pod naslovom Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov ponovno prihaja med slovenske bralce.

Profesor grškega in latinskega jezika

Otmar Črnilogar je bil župnik v Podragi pri Vipavi, kot profesor grškega in latinskega jezika je poučeval na gimnaziji v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani, vzgojno in izobraževalno delo pa je dopolnjeval z vrsto drugih dejavnosti.

Prevedel je več svetopisemskih knjig, izdal nekaj samostojnih del, pri Mohorjevi družbi pa kot tajnik sodeloval od leta 1971 do 1974. Po naravi odprt in gostoljuben je ljubil družabno življenje.

Primerilo se je, da je kdo izrabil širino njegovega iskrivega vedenja in ga v srce prizadel. V svojem duhovniškem življenju je doživel blesteče trenutke, ko je mogel usmeriti svoj pogled v nebo in mrmrati: »Hvala Bogu!«

Bili pa so tudi trenutki osamljenosti in ponižanja, nerazumevanja, človeške slabotnosti in ranljivosti, ko se je s kamrico ranjenega srca zatekel v pogovor z Odrešenikom pred tabernakelj.

72 zapisov 60 avtorjev o življenju in delu Otmarja Črnilogarja

Kal za zbornik o Otmarju Črnilogarju je pognala leta 2006, ob odkritju spomenika, posvečenega nekdanjemu podraškemu župniku.

Na slovesnosti leta 2007, ko bi Črnilogar praznoval zlato mašo in štiridesetletnico prihoda v Podrago, se je zbralo okrog 600 Otmarjevih sorodnikov, sodelavcev, vaščanov, znancev, občudovalcev in prijateljev iz mnogih slovenskih in zamejskih krajev, in ob številnih srečanjih je postalo jasno, da bi bila osebnost prof. Črnilogarja vredna podrobnejše obravnave in njegovo delo solidne predstavitve javnosti.

Ob praznovanju Črnilogarjeve 80-letnice leta 2011 je nastal uredniški odbor, plod njegovega dela pa je bil zbornik s 60 prispevki 47 avtorjev, ki je izšel leta 2013. Spomin na velikega filologa in teologa pa ostaja živ.

Zdaj v ponatisnjeni ter dopolnjeni izdaji 72 zapisov 60 avtorjev o življenju in delu Otmarja Črnilogarja z obširno bibliografijo ponovno ponujamo slovenskemu bralstvu.

Avtorji besedil

Irena Batis Janovsky, dr. Jurij Bizjak, Miran Božič, Nadja Bratina Berčan, Lucijan Bratuš, Andrej Capuder, Vojko Čeligoj, Franc Černigoj, Franci Donko, Ana Ferjančič, Ana Florjančič, Alojzij Pavel Florjančič, Aleksander Frelih – Saša, dr. Kajetan Gantar, Peter Hawlina, Avgust Ipavec, Dana Ivančič, Pavle Jakopič, Gorazd Kocijančič, Goran Kodelja, Nada Kostanjevic, Mirko Kovač, Franc Kralj, Primož Krečič, Jožef Kurinčič, Božidar Metelko, Miroslav Mozetič, Albina Nastran, Jurij Paljk, Tomaž Pavšič, Metod Pirih, Franc Pivk, Jožica Pizzoni, Gregor Pobežin, Renato Podbersič, Božidar Premrl, Ivan Princes, Alojz Rebula, Magda Rodman, Marjan Rodman, Jurij Rosa, dr. Marijan Smolik, Jože Strgar, dr. Anton Štrukelj, Sely de Brea Šubic, Gregor Tozon, Bogomir Trošt, Ivo Trošt, dr. Ivan Turk, Ivanka Uršič, dr. s. Terezija Večko, Bogdan Vidmar, dr. Ludvik Vidmar, Gabrijel Vidrih, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Srečko Vidrih, Janez Zupet.

Pripravljalni odbor: Ana Florjančič, Alojzij Pavel Florjančič, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Jurij Paljk, Magda Rodman, Jurij Rosa, Bogomir Trošt, Bogdan Vidmar, Srečko Vidrih, Janez Zupet.

Uredniški odbor: Lucijan Bratuš, Ana Florjančič, Alojzij Pavel Florjančič, Jurij Rosa, Bogdan Vidmar

Semjon Frank

Semjon Frank (1877–1950) je po soglasnem mnenju poznavalcev religiozne misli eden najpomembnejših in najbolj sistematičnih ruskih religioznih filozofov 20. stoletja. Rojen je bil v judovski družini, leta 1912 pa se je spreobrnil v krščanstvo. V slovenščini lahko beremo njegovo delo Nedoumljivo, ontološki uvod v filozofijo religije, omeniti pa velja še deli Der Gegenstand des Wissens (Predmet znanja), za katero je leta 1916 prejel magisterij, ter Človekova duša (1917).

Semjon Frank je svoje delo Bog z nami, filozofski razmislek ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne, napisal leta 1941, v grozljivem času samopašnosti peklenskih sil na zemlji, sredi nepredstavljivih grozot svetovne vojne, ko je živel v popolni osami. To je avtorjeva zadnja knjiga, ki je hkrati tudi najbolj osebnoizpovedna.

Filozof, ki je v svojem opusu dosledno razvijal temeljno idejo ruske religiozne filozofije, idejo vseedinosti, je v knjigi Bog z nami prestopil meje čiste filozofije in prevzel jezik bogoslovja.

Vera v avtoriteto ni slepo zaupanje, ampak temelji na veri kot vednosti

V prvi meditaciji (Kaj je vera?) je opisal temelje krščanstva in dokazal, da je vsa njegova vsebina pravzaprav utemeljena na religiozni izkušnji, na živem »druženju z Bogom«.

Filozof razlikuje med dvema oblikama vere, med vero kot zaupanjem ter vero kot gotovo, zanesljivo vednostjî, in pokaže, da tudi zaupanje v avtoriteto predpostavlja doživljanje slednje kot nekoga, ki dejansko izreka resnico o Bogu.

Po Franku torej vera v avtoriteto ni slepo zaupanje, ampak temelji na veri kot vednosti, na živi religiozni izkušnji.

V drugi meditaciji (Paradoksalna resnica krščanstva) filozof razmišlja o krščanstvu kot religiji ljubezni, o neločljivi edinosti asketizma in ljubezni v krščanski zavesti, ter razbira pojem trpljenja na področju religioznega nauka in njegov pomen v kulturnozgodovinskem razvoju človeštva.

V zadnjem delu knjige (Resnica kot pot in življenje. Udejanjenje vere) Frank razmišlja o tem, kakšno je oziroma kakšno bi moralo biti duhovno življenje in delovanje kristjanov v svetu.

Knjigo je prevedla dr. Urša Zabukovec.