Vzhodno od Litije se Sava skrije v ozko sotesko, v kateri je prostor le še za vijugasto cesto, železniško progo in nekaj hiš. Na obeh straneh reke se vzpenjajo strma gozdnata pobočja, ki proti vrhu grozeče razkazujejo skalnate zobe. Nad njimi se strmina prelomi. Svet se položi in deloma odpre, pokažejo se gručaste vasi, cerkve, samotne domačije in z drevjem poraščeni vrhovi. Eden najslikovitejših med njimi je Ostrež, ki sicer ne spada med najvišje vrhove v Posavskem hribovju, a je kljub temu privlačen izletniški cilj (po zadnjem sneženju je treba le toliko počakati, da sneg skopni). Njegovo divjo podobo je pred desetletji cenil tudi pobudnik slovenskega planinstva in izletništva Rudolf Badjura.

Domačini iz Polšnika pripravijo vsako leto v začetku junija pohod od cerkvice do cerkvice, na katerem se udeleženci med drugim povzpnejo tudi na Ostrež. Vzpon s te strani – s Polšnika ali z bližnje vasi Preveg – je zelo primeren za družinski izlet. Ker večino višinske razlike premagamo že med vožnjo do izhodišča, je pot precej krajša in manj naporna kot tista iz doline. Za ljubitelje strmih planinskih steza, ki na izletu raje prelijejo kakšno kapljo znoja več, pa je verjetno privlačnejša pot iz Renk.


Označena pot iz Renk nas popelje čez strma pobočja nad Savo

Približno dva kilometra za odcepom proti Polšniku, gledano iz smeri Litije, zavijemo s ceste Litija-Zagorje v vasico Renke, ki se stiska na desnem bregu Save. Asfaltni trak proti sosednji vasi Konjšica hitro zavije čez potok in krene navkreber mimo cerkve sv. Miklavža, ki so ga častili brodniki in splavarji. Za zadnjimi hišami je na levi strani lovska preža, malce naprej pa manjši prostor, kjer lahko pustimo avto, če tega nismo storili že ob glavni cesti.

Napis Ostrež na deblu nas zvabi na dobro uhojeno stezo, ki se brez omahovanja požene navkreber. Hodimo med drevjem, po katerem pleza trdoživi bršljan. Tla so (dober teden pred veliko nočjo) presenetljivo zelena. Iz porjavelega listja štrlijo z mahom poraščene skale, vmes poganjajo zvončki, telohi, tevje in trobentice. Nepregledna množica jetrnikov ustvarja rapsodijo v modrem, preproga pasjega zoba pa nam daje vedeti, da je svet vendarle tudi rožnat.

Vijugava steza preskoči grapo in se znova zagrize v breg, na katerem se pokaže prvi skalnat rogelj. Po dolini, ki je zdaj že globoko pod nami, vsakih nekaj minut pridrvi vlak. Tla so ponekod tako na debelo prekrita z listjem, da poti skoraj ni videti, vendar nas goste markacije zanesljivo peljejo v pravo smer. Nenadoma prispemo do roba. Pod nami se pokaže ozka stranska dolina, nad njo pa gruča hiš, ki se v vasi Konjšica stiska k cerkvi sv. Jerneja.

Steza se obrne proti notranjosti in počasi izgine za robom. Tam, kjer se še zadnjič spogleda s strmino, pod nami glasno zašumi. Vse se odvija tako hitro, da s pogledom komajda ujamemo gamsa, ki drvita po pobočju. Šele ko sta tako daleč stran, da se počutita varna, obstaneta in se nezaupljivo zastrmita v nas. Dolgo se ne premakneta, potem pa le obrneta s kavljastimi rogovi okrašeni glavi in se na videz brezbrižno spustita v globino.

Pot, ki se po odmiku od strmine razširi in položi, nas kmalu pripelje v vas Ravne. Pod prvimi hišami prestopimo na asfaltno cesto, ki ji sledimo do zgornjega konca vasi. Tam zavijemo na ostrem ovinku pred kmetijo v desno in za vodnim zajetjem še v levo. V naslednjih minutah prispemo v majhno dolinico, v kateri cveti na stotine telohov. Z nje se vzpnemo do skalnatega roba in nato do razcepa, kjer nas pozdravi kažipot z napisom Po poti od cerkvice do cerkvice. Nad njim krenemo še odločneje navkreber. Sprva nas obdaja drevje, naposled pa se gole krošnje razmaknejo. Pred nami se razprostrejo preproge vresja, med katerimi prispemo na ozek skalnat vrh.


Cerkev sv. Katarine pod vrhom Ostreža

V zavetju pod vrhom, s katerega vidimo na vzhodu Kum, na severu Čemšeniško planino, na severozahodu Zasavsko sveto goro, v daljavi pa zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in Julijcev, stoji majhna cerkev sv. Katarine. Na tabli ob njej sta zapisani legendi o njenem nastanku. Prva pravi, da se je nekoč graščakov sin z bližnje graščine nameraval poročiti s kmečkim dekletom, vendar oče o tem ni hotel niti slišati. Mlada sta v obupu zdrsnila v prepad, oče pa je dal sezidati cerkev v čast sv. Katarini, ki naj vsem izprosi zdravo pamet. Po drugi legendi pa naj bi cerkev najprej stala v bližnji vasi Preveg, od koder naj bi jo zaradi razuzdanosti ljudi na Ostrež privlekla črna vola.

Domačini so cerkev sv. Katarine v zadnjih letih lepo obnovili. V zvonici je na njeno steno pritrjen tudi lesen zabojček, v katerem je vpisna knjiga.


Nedeljska maša
V župnijski cerkvi lurške Matere Božje na Polšniku.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Renke (avto lahko pustimo ob cesti Litija–Zagorje ali nad vasjo)

Višinska razlika: 610 metrov

Dolžina vzpona: 1.45 ure

Kratek opis poti: Iz Renk krenemo po cesti proti vasi Konjšica. Za zadnjimi hišami prestopimo na označeno stezo, ki se vzpenja čez strmo gozdnato pobočje nad Savo. Po uri hoje prispemo v vas Ravne. Na njenem zgornjem koncu zavijemo v manjšo dolinico, od koder se po znova strmejšem svetu povzpnemo na vrh. Izlet je primeren za tople pomladne dni brez snega. Med vzponom čez strmo pobočje nad Renkami in na ozkem skalnatem vrhu priporočamo malce previdnosti.

Zemljevid: Posavsko hribovje (zahodni del), 1 : 50.000