Ob 25-letnici Misijonske molitvene zveze v Sloveniji, s katero je začel nekdanji misijonar Anton Pačnik, je bila molivcem posvečena še posebna pozornost.

V župnijski cerkvi sv. Križa je bila najprej molitvena ura, slovesno sveto mašo pa je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval novomeški škof dr. Andrej Saje. FOTO: Jože Potrpin

Veličastno slavje

V župnijski cerkvi sv. Križa je bila najprej molitvena ura, pričevanji misijonarjev s. Zvonke Mikec, ki deluje v Angoli, in Ivana Bajca, zatem je slovesno mašo v napolnjeni cerkvi sv. Križa ob somaševanju župnika Kerina, ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, upokojenega škofa Andreja Glavana in drugih številnih duhovnikov vodil škof dr. Andrej Saje. 

Zbranim je pričevala misijonarka s. Zvonka Mikec, ki deluje v Angoli. FOTO: Jože Potrpin

Med duhovniki in navzočimi so bili poleg omenjenih še številni duhovniki in redovniki, redovnice, misijonarji, staroste in še delujoči, duhovniki podporniki misijonov, štirje malgaški bogoslovci lazaristi, laični misijonarji in misijonarke: Danilo Lisjak, p. Stanko Rozman, Izidor Grošelj, Rok Gajšek, Franček Kraner, Janko Kosmač, Jože Adamič, s. Slavka Cekuta, Ivana Žigon, Andrej Otto, Janko Zelenc, Ana Bašelj, Ana Rožac, Helena Škrabec Travnik, Lojze Gaberšček, Polona Kerin, Mari in Tomaž Porenta.

Slovesnost ob misijonski nedelji so letos gostili v Brusnicah pri Novem mestu, kjer zadnje leto kot župnik deluje nekdanji misijonar Tone Kerin. FOTO: Jože Potrpin

Slavju so prispevali dragocen delež župnijski pevski zbor, Raški fantje in združeni člani treh slovensko-malgaških družin (Tetery Gaberšček, Cyrilliana Banič in Sebastiene Oblak), slednji so za kesanje zapeli pesem v malgaščini, po obhajilu pa sta k zbranosti pritegnili dekleti z igranjem na flavti.

Po obhajilu sta k zbranosti pritegnili dekleti z igranjem na flavti. FOTO: Jože Potrpin

Zatem je zbrane pozdravila in spodbudila v slovenščini gospa Tetery, nagovoril ravnatelj MSS Križnar in še na kratko sta pričevala p. Rozman in župnik Grošelj. Po maši je sledil na trški zelenici blagoslov edinstvene skulpture Vstajenja – Vstalega Kristusa, delo kiparja Andreja Ajdiča, zatem veliko druženje s pogostitvijo. Pred cerkvijo (in oltarjem) so bili vseskozi na ogled predmeti iz misijonov, na voljo različna misijonska ponudba.

V Cerkvi smo vsi učenci vse življenje, vsi misijonarji, vsak ima svojo vlogo, vsak na mestu, ki mu ga je določil Gospod.

Vsi smo misijonarji

Škof Saje je v mašnem nagovoru v duhu letošnjega gesla misijonske nedelje še posebej poudaril, da smo v Cerkvi vsi učenci vse življenje, vsi misijonarji, vsak ima svojo vlogo, vsak na mestu, ki mu ga je določil Gospod. Nihče pa se ne more sam odrešiti. Smo skupnost, občestvo verujočih. In nadaljeval, »skupaj pridemo v cerkev, obhajamo zakramente, molimo, se poslušamo, podpiramo, podelimo izkušnjo. Vera se tako utrjuje in prenaša na druge. Razsežnost skupnosti ni le zunanji okvir, ampak je sestavni del krščanskega življenja in evangelizacije. Tistega, ki ga ni med nami, pogrešamo. Krščanska vera se rodi in živi v Cerkvi kot občestvu.

Po maši so na trški zelenici blagoslovili edinstveno skulpturo Vstajenja – Vstalega Kristusa, delo kiparja Andreja Ajdiča. FOTO: Jože Potrpin

To je še posebej pomembno poudariti danes v času individualizma, ko bolj kot v drugega gledamo v telefon in urnik. Mislimo na obveznosti in bližnje pogosto spregledamo, na skupnost pa pomislimo, ko kaj potrebujemo. To, kar smo prejeli in verujemo, poglabljamo v raznih skupinah, kot so pevci, ključarji, člani ŽPS, mladinskih in drugih občestvih. Tako v veri rastemo skupaj! V poslanstvu evangelizacije posredujemo drugim.« Povejmo drugim, kako doživljamo evangelij, kaj nam pomeni in kje konkretno ga lahko živimo.

Slovesnost na misijonsko nedeljo je pritegnila številne vernike. FOTO: Jože Potrpin

Afriški človek je vesel in daje tudi moč in veselje nam, da z veseljem delamo in gremo naprej.

Z veseljem delamo

V dialogu in žaru misijonarja župnika Kerina je z enakim navdušenjem pričevala s. Mikec. Kot je dejala, »vsi smo poslani, vsi povabljeni na nekaj zelo velikega in lepega. Za to Božje kraljestvo v Angoli me sestre salezijanke, kot je naša karizma, delamo predvsem z vzgojo otrok in mladine v naših misijonskih centrih, in sicer predvsem preko šol. Po štiridesetih letih, kar smo prisotne in delamo v Angoli, jaz triintrideset let, lahko rečemo, da je Bog že obilno blagoslovil in da že, če se temu sploh lahko tako reče, tudi že vidimo sadove našega dela, kajti angolska Cerkev, tudi naša Družba v Angoli že raste. Hvala Bogu, se širi to Božje kraljestvo, imamo že kar veliko tudi domačih poklicev, ki so v svetu kot misijonarji. To je znak, da je Cerkev zrela, da deluje, kajti vsi smo misijonska Cerkev, ne samo mi, ki pridemo iz Evrope.

S. Zvonka: »Dela ne zmanjka, perspektive ne zmanjka, veselja pa tudi ne …« FOTO: Jože Potrpin

Sestre delamo predvsem v šolah, v naših misijonskih šolskih centrih imamo več kot 10.000 otrok in mladih. Prvega septembra smo odprli novo misijonsko postojanko čisto na jugu Angole. Poslanstvo je res zelo veliko. Tudi tam bomo začeli oziroma nadaljevali delo v eni škofijskih šol, ki je bila do zdaj v rokah domačinov. Dela ne zmanjka, perspektive ne zmanjka, veselja pa tudi ne, ker angolski, afriški človek je vesel in daje tudi moč in veselje nam, da z veseljem delamo in gremo naprej.«

Ivan Bajec, ki je že dve leti doma, je bil pred tem več kot štirideset let misijonar na Slonokoščeni obali. FOTO: Jože Potrpin

Prinašati Boga

Bajec, ki je že dve leti doma, pred tem je bil več kot štirideset let misijonar na Slonokoščeni obali, pa je ob siceršnjem navajanju številk oz. podatkov še posebej izpostavil, da se v njegovem misijonu, ko je prišel, niso več veliko ukvarjali s socialnim delom. Posvetili so se pastoralnemu delu: »Trdili smo, da je naprej ljudem treba oznanjati evangelij. Papež Benedikt XVI. je v svoji knjigi Jezus iz Nazareta napisal, ko razlaga pomnožitev kruha na gori, da je Jezus najprej tri dni govoril in šele potem je napravil čudež, jim dal jesti. Ko so že tri dni poslušali; če bi jim dal najprej kruha, bi vsi šli in ga ne bi več poslušali.

Pred novo skulpturo. FOTO: Jože Potrpin

Potem papež tudi pravi, da v nevarnosti danes ni več papeška država niti kakšna katoliška država, ampak je nevarnost, da bi krščanska vera postala recept za napredek in blagostanje na tej zemlji. Cerkev ni poklicana za to, da bi prinesla ljudem napredek in blagostanje. Cerkev je poklicana, da prinese ljudem Boga. In to smo tudi mi poskušali delati. Koliko je to uspelo, koliko ni uspelo, je zdaj vprašanje. Zaenkrat število kristjanov, število ljudi v Cerkvi še zmeraj narašča.«

Zelo veliko je muslimanov, protestantov, ki delajo z uspehom. In mišljenje ljudi se tudi spreminja. Čuti se že vpliv Evrope: deklet npr. ne zanima več, da bi imele otroke. Afriška deklica, ki hodi v šolo, razmišlja o tem, kako bo lepa, občudovana in bogata.