Običajno vsako drugo leto povabijo k sodelovanju mladinske in otroške pevske zbore, običajno na Rakovnik, letos izjemoma v Maribor. FOTO: Jože Potrpin

Od župnijskega praznovanja v nedeljo, 22. januarja, ki ga je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, po družinah in domovih obeh njihovih župnij že potujejo relikvije sv. Janeza Boska in tako bo vse do novembra. V spomin na leto 2013, ko so v Maribor (Don Boskov center je bil prva postaja romanja po slovenskih krajih) prvič priromale njegove relikvije (posmrtni ostanki), in da znova spodbudijo in poživijo družinsko priprošnjo in molitev k zavetniku, očetu in učitelju mladine. Radi pa bi se zahvalili tudi za deset let salezijanskega poslanstva na sedanji lokaciji.

Osrednje praznovanje zavetnika Don Boskove družine je bilo v Mariboru. FOTO: Jože Potrpin

V nedeljo, 29. januarja, je bilo prav tako v Mariboru tudi osrednje praznovanje zavetnika Don Boskove družine. Slovesno mašo je ob somaševanju sobratov – med njimi župnika Janeza Potočnika in delegata za salezijansko mladinsko pastoralo Jureta Babnika – daroval inšpektor Marko Košnik. S prošnjo k don Bosku za mlade in otroke današnjega časa, družine naše domovine in vse, ki prihajajo k njemu. Še poseben pečat pa so slavju ob organizaciji ekipe Salezijanske mladine in Don Boskovega centra Maribor dali z navdušenim mladostnim petjem združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije. Skupaj 220 mladih pevcev iz osemnajst zborov s solistoma in instrumentalisti pod vodstvom Polone Stegu. Na ta dogodek so morali čakati kar tri leta, sicer vsako drugo leto za to priložnost povabijo k sodelovanju mladinske oz. otroške pevske zbore, običajno na Rakovnik, letos izjemoma v Maribor.

Slovesno mašo je daroval salezijanski inšpektor Marko Košnik. FOTO: Jože Potrpin

Inšpektor Košnik je v pridigi nagovoril številne zbrane, še posebej mlade z geslom, ki ga daje deseti Don Boskov naslednik, vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artimej salezijanski družini: Smo kot kvas v današnji človeški družini. »Želimo biti kvas,« je med drugim poudaril. Toda kako? V mali količini. Da smo ljubeznivi. Delujemo od znotraj navzven, okoli sebe širimo upanje in veselje. V slogu neopaznosti, ponižnosti in služenja. Zato se od nas ne zahteva posebnega ali izjemnega junaštva, ampak le, in že to je veliko, da uporabim svoje darove in talente tam, kjer je največja revščina, kjer je življenje najbolj prizadeto. Da rečem, pomagam tistim, ki imajo manj možnosti od mene. Nagovor je sklenil z Don Boskovo mislijo: »Veliko naredi, kdor dela malo, če dela to, kar je njegova dolžnost. Ničesar ali zelo malo naredi, kdor veliko dela, pa ne stori, kar bi moral. Naša naloga v tem svetu torej ni veliko delati, da smo veliki in napihnjeni, ampak delovati kot kvas, da postanemo s Kristusom vgneteni v to človeško družino kot kruh za življenje sveta.«

Več fotografij Jožeta Potrpina v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in drsenje s puščico v levo ali desno).

1/30