Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. Kancijana sv. maša, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Toneta Dularja daroval upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Po sv. maši pa se je na Knobleharjevem trgu pred župnijskim domom odvila še akademija.

V uvodni himni 'Ignacij Knoblehar' v izvedbi domačega priložnostnega zbora, za katero je besedilo napisala domačinka Julija Srpčič, glasbo pa Aleš Makovac, smo slišali, da se je Knoblehar rodil v Škocjanu in da je bila njegova misijonska dežela Sudan. Pri opravljanju svojega poslanstva je bil neustrašen. V nadaljevanju so glasbeni del akademije oblikovali pevci Stiškega kvarteta s pesmimi, ki so se po vsebini in izvedbi dotaknile vseh navzočih.

Nastop Stiškega kvarteta. FOTO: Občina Škocjan

S. Andreja Godnič o redovniškem in misijonarskem poklicu

Letošnja osrednja gostja in slavnostna govornica na akademiji je bila uršulinka, misijonarka s. Andreja Godnič, ki trenutno zaključuje sobotno leto po 10 letih misijona v Peruju in petih letih misijona v Venezueli. V pogovoru je med drugim predstavila svoj redovniški in misijonski poklic. Kot je poudarila, gre za dva povsem različna klica, zato je zelo pomembno, da jih človek prepozna in razločuje. Sama je čutila, da ji v redovništvu nekaj manjka in po Božji besedi je prepoznala, da jo Gospod kliče v misijonsko poslanstvo.

O zelenem križu v Andih

Misijonsko pot je začela v Peruju v Andih. V spominu ji je še zlasti ostal nek obred ali navada, ko ljudje v procesiji na neko goro nesejo velik križ zelene barve. Tudi sama je bila z njimi in se spraševala, kaj njim to pomeni, ali verujejo v ta zelen križ ... Sama pravi, da je v tem nekako slišala Gospoda: 'Sezuj si čevlje, kajti zemlja na kateri stojiš, je sveta zemlja.' Pri tem je doživela, kako se tudi misijonar lahko pohujša nad navadami ljudi. Spoznala je, da je tudi to ljudstvo Božje ljudstvo.

S. Andreja Godnič je kot misijonarka 10 let delovala v Peruju in pet let v Venezueli. FOTO: Občina Škocjan

Razlika med Perujem in Venezuelo

S. Andreja je med drugim predstavila razlike med delom v Peruju in Venezueli. V Peruju je bila večkrat težava z vodo, tam so bile podgane in podobno, a to se z Venezuelo ne da primerjati. Tam je lakota, tam je velika bolečina, kajti lakota boli. Boli, ko mati otroku, ki je lačen, nima česa dati. Tu v Sloveniji imamo vsega, toliko lepega. Ne le naravnega bogastva, ampak tudi naši odnosi. Naša dvojina kaže na to, da nam odnosi nekaj pomenijo. Tega ne smemo zapraviti. Druga boleča stvar, ki jo je doživela, pa je premajhna vera misijonarke same. »Velika dela lahko dela Jezus Gospod samo, če v popolnosti dovolim, da gre skozi mene Njegova ljubezen.«

O sodelovanju z oblastjo

Z zbranimi je delila tudi izkušnjo sodelovanja z lokalnimi oblastmi. V Peruju je denimo zelo sodelovala z lokalno oblastjo in ni bilo težav. V Venezueli je bilo povsem drugače. Tam je diktatura in je treba biti zelo pazljiv, saj je dobesedno življenjsko nevarno. Tamkajšnji politični sistem, 'čavizem', je v 22 letih uničil gospodarstvo in izsesal cvetočo državo. »Demokracija ni samoumevna, zato je tudi za Slovenijo pomembno, da je ne zapravimo in da se prav odločimo,« je poudarila s. Andreja.

Misijonarstvo je seme Evangelija

Moč za delo je v vseh teh letih črpala iz Jezusa. »Če ni Njega, je vse skupaj neko prostovoljstvo ali humanitarno delo. Misijonarstvo pa ni to, ampak je seme Evangelija, da Jezus lahko gradi svojo Cerkev. On lahko skozi nas dela,« pravi in dodaja, da glede na svojo izkušnjo vidi, da Gospod po zelo različnih potih in na različne načine kliče vsakega od nas v poslanstvo v Cerkvi.

Polaganje cvetja in luči na simbolen Knobleharjev grob

Akademija se je nadaljevala s polaganjem cvetja in luči k simbolnemu grobu dr. Ignacija Knobleharja v farni cerkvi. To je žara s prgiščem zemlje z njegovega groba v Neaplju, kjer počiva. K tej žari so - tako kot vsako leto – župan Jože Kapler, slavnostna govornica s. Andreja Godnič in župnik Tone Dular položili cvetje in luč v znamenje spoštovanja do velikega rojaka. To dejanje smo navzoči spremljali stoje ob glasbi na klavirju Vida Pleterskega.

Polaganje cvetja in luči k simbolnemu grobu dr. Ignacija Knobleharja. FOTO: Občina Škocjan

Po drugem glasbenem delu Stiškega kvarteta je mlada družina Lekše položila cvetje in svečo pred spomenik dr. Ignacija Knobleharja, ki smo ga domačini postavili ob 150-letnici njegove smrti sredi Škocjana. Na njem je Knoblehar upodobljen kot tisti, ki krščuje črnega otroka.

Vsaka akademija ali spominski dan smrti našega velikega rojaka nas približa temu liku in vabi, da bi se mu priporočali ter predvsem njegov zgled prenašali v naša življenja tukaj in sedaj, kot je pri homiliji dejal nadškof Stanislav Hočevar.