Osebnosti slovenskega novinarstva

Inštitut za kulturno zgodovino je v zbirki Življenja in dela XXV. Biografske študije 18 izdal zbornik Osebnosti slovenskega novinarstva.

Mediji pomembno sooblikujejo javni prostor skupnosti, pri tem pa so posamezne novinarske, uredniške ali publicistične osebnosti pomembni generatorji in svetilniki prevladujočih idejnih vizij.

Narava novinarskega, uredniškega ali publicističnega dela zato terja jasno nazorsko usmeritev ustvarjalcev medijskih prispevkov za posredovanje različnih pogledov na življenje v družbi.

Kot je običajno v tovrstnih knjigah, ki so izšle v zadnjih letih v okviru Biografskih študij, so tudi v biografski tematizaciji novinarskih osebnosti zanimiva »poklicna, osebna, časovna idr. razmerja avtorjev do obravnavanih osebnosti, ki so v danem primeru še zlasti zgovorna, saj ob biografskih študijah obenem ilustrirajo dolgoživost pisanih spektrov pogledov na razumevanje družbene stvarnosti, ki so jih posamezne novinarske osebnosti povzemale od predhodnikov, jih (so)utemeljevale in s svojim avtorskim prispevkom zastopale ter jih slednjič prenašale na prihodnje generacije«.


Od Zofke Kveder do Dragice Korade

Morda izvemo o slovenskem novinarstvu 20. stoletja več v tej študiji kot v zgodovinskih analizah političnih ideologij in strankarskih zdrah, je zapisala recenzentka Manca Košir.

Zbornik je uredila Mateja Ratej, avtorji prispevkov so: Kristina Božič (o Dragici Korade), Aleksandra Gačić (o Jani Milčinski), Ervin Hladnik Milharčič (o Angeli Vode), Rok Kajzer (o Vladimirju Travnerju), Vesna Leskošek (o Elviri Dolinar), Jure Maček (o Janušu Golcu), Zoran Medved (o Tomažu Terčku), Katja Mihurko Poniž (o Zofki Kveder), Mirjam Milharčič Hladnik (o Juriju Gustinčiču), Mirko Munda (o Franju Pircu), Jurij Perovšek (o Dušanu Benku), Mateja Ratej (o Mariji Podkrajšek), Irena Selišnik (o Ivanki Anžič Klemenčič), Darka Zvonar Predan (o Otmarju Klipšteterju), Ali Žerdin (o Ivu Štandekerju).


Nova Gorica


Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je v zbirki Umetnine v žepu izdal knjigo Alenke Di Battista Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici.

Dr. Alenka Di Battista, zaposlena na novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine in do nedavnega sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, je poznavalka modernistične arhitekture na Slovenskem, v ospredju njenega zanimanja pa je po koncu druge svetovne vojne zgrajeno mesto Nova Gorica.

Simbol »moderne« in »napredne« nove države naj bi »vsemu svetu« predstavljalo celotno mesto Nova Gorica, katerega temeljno urbanistično zasnovo je pripravil Edvard Ravnikar, eden najvidnejših slovenskih modernističnih arhitektov.

Ravnikar je izdelal tudi načrte za stanovanjske bloke v Novi Gorici, ki so bili prve na novo zgrajene stavbe v mestu. Prebivalci so jih težko pričakovali, saj je v hitro rastoči Novi Gorici primanjkovalo stanovanj.

Avtorica je opisala gradnjo blokov in življenje v njih kot odsev povojnih razmer, funkcionalistično zastavljene Ravnikarjeve bloke pa vrednoti kot prelomne v oblikovanju bivalne kulture širšega prostora.