Osebe s posebnimi potrebami v Cerkvi: pričevanje slabovidnega jezuita [VIDEO]
Osebe s posebnimi potrebami v Cerkvi: pričevanje slabovidnega jezuita [VIDEO]
V enem izmed posnetkov, ki ga predstavljajo na Radiu Vatikan, avstralski jezuit Justin Glyn premišljuje o vprašanju meja, ki so lastne vsakemu človeku, ob tem pa izhaja iz dejstva, da je od rojstva skoraj slep.
Naše meje niso nesreča ali kazen, ampak so del skrivnosti našega stanja kot človeških bitij, ki na svoj način delijo Božjo podobo in skupaj gradijo Kristusovo telo.
Glyn je odvetnik, kanonist, profesor ter avtor raznih člankov s področja prava in socialnih tematik. O svojih izzivih je pisal že v jezuitski reviji Civiltà Cattolica in v številnih drugih člankih, v vseh svojih zapisih pa zavrača še vedno preveč razširjeno mnenje, da gre pri posebnih potrebah za nekakšen občutek krivde. »Naše meje niso nesreča ali kazen, ampak so del skrivnosti našega stanja kot človeških bitij, ki na svoj način delijo Božjo podobo in skupaj gradijo Kristusovo telo,« poudarja avstralski jezuit. Zato lahko s takšnim pogledom, ko govorimo o posebnih potrebah v življenju Cerkve, končno rečemo »mi« in ne »oni«.
Glyn v svojem pričevanju pojasnjuje, da imajo njegove meje slabe strani, vendarle pa je skupaj z njimi prejel tudi blagoslove: glede na to, da nikoli ni dobro videl, je zelo razvil spomin, kar mu je pomagalo pri študiju prava in teologije ter pri opravljanju njegovega dela. Dober spomin mu je v pomoč tudi pri njegovi ljubezni do jezikov in glasbe. Kot duhovnik s svojo izkušnjo k ljudem pristopa v zavedanju, da nima vseh odgovorov ter da smo vsi odvisni drug od drugega.
P. Justin Glyn: meje imajo slabe strani, vendar prinašajo tudi blagoslove.
Glynove besede kažejo, kako pomemben je premislek kristjanov, ki sami živijo določeno pogojenost, da bi odprli drugačen pristop k posebnim potrebam, tako na teološki kot na pastoralni ravni. Prav tako pomagajo, da oseb s posebnimi potrebami ne obravnavamo le kot pasivnih prejemnikov pozornosti s strani Cerkve, temveč da odkrijemo poklicanost, ki je skupna vsem krščenim. Glyn poudarja: »Kot posamezniki nismo poklicani k popolnosti. Ne! Vsi smo poklicani, da podelimo omejeno in ranljivo naravo, za katero verujemo, da je Kristus prišel, da bi jo delil z nami.«