Po podatkih omenjene raziskave se je v začetnih mesecih epidemije eden od štirih državljanov EU počutil osamljenega. Odstotek osamljenih se je tako več kot podvojil, če ga primerjamo s podobno raziskavo iz leta 2016.

Občutku osamljenosti najbolj izpostavljeni mladi

Delež tistih, starih med 18 in 25 let, ki so se počutili osamljene, je bil v aprilu in juliju 2020 štirikrat višji kot leta 2016. Tudi med drugimi starostnimi skupinami se je odstotek osamljenosti povečal, vendar ne v takšni meri.

Delež osamljenih se je najbolj povečal v starostni skupini med 18 in 25 let. FOTO: Tatjana Splichal

Porast osamljenosti v Sloveniji 12-odstoten

V Sloveniji je delež osamljenih pred pandemijo znašal manj kot pet odstotkov, med pandemijo pa se je povečal na 16,6 odstotka. Odstotek osamljenih se je sicer najbolj povečal na Švedskem, saj je ta narasel za skoraj petino in se ustavil pri dobrih 26 odstotkih. Občutno se je zvišal tudi v Franciji (z dobrih 14 % na 31,6 %) in na Poljskem (z 9,4 % na slabih 26 %).

Šuica: »Ti občutki so že obstajali«

Podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, ki pokriva področji demokracije in demografije se je na poročilo raziskave odzvala s komentarjem: »Pandemija koronavirusa je v ospredje postavila težave, kot sta osamljenost in socialna izolacija. Ti občutki so že obstajali, a zavedanje javnosti zanje je bilo manj. Z novim poročilom lahko začnemo bolje razumeti in reševati te težave. Skupaj z drugimi pobudami, kot je Zelena knjiga o staranju, imamo priložnost razmisliti o tem, kako skupaj zgraditi bolj odporno, povezano družbo in EU, ki bo bližje njenim državljanom.«