Mir na svetu že dolgo ni bil tako ogrožen. Vedno več je vojnih žarišč in države posledično hitijo z oboroževanjem. Pravijo, da je to nujno, če hočemo doseči pravičnost in mir.

Ko pogledamo človeško zgodovino, ugotovimo, da se človek prav ničesar ne nauči. Nespametno se zapletamo v vedno nove vojaške konflikte oziroma pogrevamo stare. Šele ko se države povsem izčrpajo zaradi medsebojnih spopadov, jim preostane le še dialog. Takrat se pokaže, da vojna nikoli ne prinese ničesar drugega kot uničenje in smrt.

Veliko se moramo še naučiti, da bomo našli mir. Motimo se tako v načinu, kako ga hočemo uveljaviti, pa tudi v razumevanju, katera je najhujša grožnja miru. Mir je predvsem duhovna dobrina, je sad duha, kot pravi apostol Pavel. Korenine nemira so v dušah, ki so se oddaljile od Boga. Zato je mir načet takoj, ko hočemo urediti ta svet zgolj po naših človeških kriterijih, ki so daleč stran od Božje postave. V imenu boja za človekove pravice se danes dogajajo najhujši...