Zadeva: ukradeni otroci je bilo navedeno v sklicu nedavne seje parlamentarne komisije za peticije in človekove pravice. To bo tema, ki bo naslednje tedne polnila strani, če ne celo naslovnice slovenskih medijev, je bila misel, ko smo nanjo v uredništvu naleteli po spletu okoliščin. A smo se ušteli.

Kljub temu da je bilo sejo mogoče spremljati v neposrednem tv-prenosu, je bila Družina praktično edina, ki je poročala, da šest mam išče svoje otroke. Sumijo, da so bili žrtve t. i. trgovine z dojenčki, v kateri je bilo po ocenah v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji ukradenih in prodanih 20 tisoč novorojenčkov. Zgodbe so pretresljive: otročnici sporočijo, da je otrok umrl, videti ga ne sme, dokumentov ne dobi, kraj pokopa je neznan. Kot da otrok ni obstajal. Leto in kraj rojstva v enem od teh primerov se ujemata s podatki na mojem rojstnem listu. Lahko bi se zgodilo moji mami. Lahko bi bila jaz.

Tema, ki je v drugih medijih ostala prezrta, je pri nas na...