Ana Kaučič je prikazala življenje v Ormožu med letoma 1900 in 1914 v luči časopisov Štajerc in Slovenski gospodar.

Vladimir Trop piše o Ormožu med drugo svetovno vojno in po njej (1941–1945).

Nevenka Korpič je osvetlila zgodovino babištva in zdravstvene nege na ormoškem območju do sredine 60. let 20. stoletja.

Brane Lamut je opisal nagrobno ploščo rodbine Pethe de Hetes iz nekdanjega (observantskega) frančiškanskega samostana v Ormožu.

Franc Zemljič in Zdravko Munda sta avtorja prispevka Pisalo se je 1860, 1890, 1907, 1924, 1926 – leta, ko so bile zgrajene železnice v Prlekiji in Prekmurju.

Zala Fras in Špela Rožman pišeta o dr. Jakobu Ploju (Grabonoš, 1830–Ptuj, 1899), rodoljubu iz Prlekije.

Rajko Topolovec je prikazal nekaj osebnosti, ki so prispevali h kulturi Sv. Bolfenka na Kogu.

Zbornik Prihod prvega električnega vlaka v Prlekijo in Prekmurje

Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar je izdalo zbornik Prihod prvega električnega vlaka v Prlekijo in Prekmurje, uredila ga je Manica Hartman.

Simpozij Pogled na zgodovino železnice Prlekije in Prekmurja na prelomu modernizacije je pripravilo Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar v sodelovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ter Zgodovinskega društva Ormož 2. junija 2016 v Grajski pristavi v Ormožu.

Sodelovali so poznavalci železniške dediščine. Med njimi izstopa izvrsten poznavalec železnice na Slovenskem, upokojeni direktor železniškega arhiva, pisec številnih publikacij in knjig o železnici ing. Karel Rustja, ki je avtor kar osmih prispevkov, v katerih med drugim predstavlja železniške proge v Prlekiji in Prekmurju, tako v času njihove graditve, kot prve in druge svetovne vojne, omenja pa tudi zaslužne železničarje prog ter težave glede oskrbe železnice s pitno vodo.

Poseben poudarek je namenil vleki vlakov na progah v Prlekiji in Prekmurju nekoč, opisal pa je tudi osnovne dejavnosti železnic in železničarjev.

Jasmina Sedmak, arhivistka Državnega arhiva za Medžimurje v Štrigovi, je orisala nastanek prve hrvaške železniške proge.

Nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš

Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju, je osvetlila priprave na gradnjo železniške proge Pragersko–Ptuj–Ormož–Kotoriba leta 1855.

Dejan Jurkovič in Mitja Kosec, člana Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar, sta avtorja prispevka Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah.

Dr. Josip Orbanič je predstavil začetke, razvoj in sedanjost elektrovleke v Sloveniji ter navedel postavke, ki bodo vplivale na njeno prihodnost.

Polkovnik Miran Fišer je predstavil pomembne dogodke, ki so se odvijali na območju železniške postaje Ormož ob vojni za Slovenijo leta 1991. Tamkajšnji zaposleni so, ne glede na nevarnost, vztrajali na delovnih mestih, poskrbeli za svojo varnost, varnost naprav in prometa in sodelovali pri postavljanju blokad in barikad z vagoni ter tako pomembno prispevali k obrambi Slovenije.

Sledijo štirje muzeološko obarvani prispevki, ki predstavljajo del bogate zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic.

Del zbirke so tudi železniške uniforme, asimetrično krilato kolo kot železniški simbol, železniški motivi na bankovcih in kovancih, kar je v svojih prispevkih prikazal poznavalec železnice in železniške dediščine, pisec številnih publikacij in knjig o železnici, nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bogić.

Ormož, obnovljena grajska pristava. Foto: Ivo Žajdela