Tu je sprva poučevala klavir in teoretične predmete, na njeno pobudo pa so leta 1992 v Velenju kot prvi javni glasbeni šoli pri nas uvedli redni pouk orgel na nižji in leta 1993 na srednji stopnji. Kot pedagoginja je s svojimi učenci in dijaki v vseh teh letih doma in v tujini pripravila vrsto koncertov ter dosegla odmevne uspehe na tekmovanjih. 

Leta 1992 je napisala priročnik za predmet organologija, leta 1995 pa je izdala Začetno šolo za orgle, ki je za vrsto slovenskih organistov predstavljala svojevrstno vstopnico v svet orgelske igre. Leta 2001 je podala idejo za ustanovitev Slovenskega orgelskega društva, v katerem vsa leta deluje v vodstvenih funkcijah. V Velenju vodi številne inovativne orgelske projekte, od sredine 90-ih let pa soorganizira mednarodne orgelske šole. Za svoje dosežke na področju glasbene vzgoje in izobraževanja je leta 2013 prejela priznanje Frana Gerbiča. 

Ema Zapušek je že od rane mladosti dejavna v domači župniji sv. Mihaela v Šoštanju, kjer še danes spremlja ljudsko petje in izvaja orgelsko literaturo. Veseli nas, da bo v tokratnem pogovoru z nami delila nekaj vtisov in misli o orgelskem izobraževanju in mestu orgel pri nas.

Kot pedagoginja si pri svojem delu prizadevate tudi za napredek na področju cerkvene glasbe. Nam lahko kaj poveste tudi o tem?

Vzgojili smo veliko število cerkvenih organistov, saj so skoraj vsi naši učenci vključeni v igranje pri liturgiji. Sodelujemo z Orglarsko šolo sv. Jožefa v Celju na način, da učenci pouk orgel obiskujejo v Velenju, ostale predmete pa v Celju. Tisti, ki pri nas obiskujejo umetniško gimnazijo, teoretična znanja pridobijo v širokem naboru predmetnika. Ostalim glede na zanimanje posredujemo dovolj znanja za praktično igro pri mašah. Učimo jih pesmi pri urah, organiziramo tako imenovane »koncertne« maše, kjer učenci spremljajo ljudske pesmi, spremljajo zbore in igrajo tudi orgelsko literaturo. Prelepa orgelska literatura ima sicer premalo priložnosti nagovarjati s svojim globokim glasbenim sporočilom, pomislimo samo na Bachove številne korale in ostalo množico primerne literature. Učiteljice smo pri mašah vedno prisotne in kot mentorice učence usmerjamo. V programe zelo pogosto vključujemo tudi komorno glasbo.

Prelepa orgelska literatura ima premalo priložnosti nagovarjati s svojim globokim glasbenim sporočilom.

Ste tudi pobudnica za nastanek Slovenskega orgelskega društva. Nam lahko na kratko predstavite poslanstvo in dejavnost društva?

Leta 2001 smo ustanovili Slovensko orgelsko društvo, ki ima sedež v Velenju. Skrbimo za orgle kot enega pomembnejših elementov glasbene in kulturne dediščine. Društvo je nekako vlečni konj v vseh vejah organistike, ki pa je zelo široka. Zelo dejavni smo v smeri dodatnega izobraževanja, tu se rojevajo predlogi na področju orgelskega šolstva, povezujemo se s tujimi strokovnjaki, organiziramo študijske skupine za učitelje orgel in orgelske revije. Trudimo se v smeri varovanja in načrtovanja orgelske krajine, živa je publicistika itd. 

Društvo je nekako vlečni konj v vseh vejah organistike.

Slovenski prostor bogatijo raznoliki Slovenski orgelski dnevi, številni koncerti Slovenskega orgelskega ciklusa, orgelska popotovanja itd. Izjemno pomembno je, da se strokovnjaki na področju orgel srečujemo, da se drug od drugega učimo in skupaj načrtujemo, kar pomeni stalno rast in zorenje. Seveda pa ob današnjem hitrem tempu življenja za skupnost ni lahko darovati prostega časa. Sodelujejo tisti, ki vedo, da je za razvoj in obstoj potrebno aktivno delati.

Ob vaši pedagoški in cerkvenoglasbeni dejavnosti – med drugim delujete kot organistka v župniji sv. Mihaela v Šoštanju – vam verjetno ne ostane prav dosti časa za kaj drugega. Pa vendarle: s čim vse se ukvarjate v prostem času?

Orgle najlepše zvenijo v cerkvah. Zelo rada igram v cerkvi, spremljam ljudsko petje in igram orgelsko literaturo. Moč glasbe pripomore k zbranosti ob poslušanju Božje besede, meditaciji, tolažbi, veselju in seveda upanju za naša življenja. Rada berem, šivam in vrtnarim. Sedaj, ko sem babica, še posebej čutim dragocenost življenja, Božjo ljubezen in sem Bogu hvaležna za vse darove.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (3/2023).