Oratorij za župnijo v prvi vrsti predstavlja pastoralno priložnost in spodbudo. Ne le za otroško katehezo, temveč še bolj za vzgojo mladih animatorjev, ki v okviru projekta pridobivajo neprecenljive izkušnje in kompetence pa tudi priložnost za rast v veri. Pri Oratoriju Slovenija se s pripravo čim bolj kakovostnega priročnika, usposabljanji, srečanji in drugimi podpornimi dogodki trudimo župnijskim animatorskim skupinam čim bolj olajšati pripravo njihovega oratorija ter jim pomagati, da bi ga izpeljali čim bolj kakovostno.

A končni izvajalec posameznega oratorija je še vedno animatorska skupina, zato je oratorij kakovosten toliko, kolikor so usposobljeni, zagnani in duhovno pripravljeni animatorji. Zato sta bistveni in nepogrešljivi vlogi oratorijskega voditelja in duhovnega asistenta. Od njiju je tudi najbolj odvisno, ali bo župnijska pastorala izkoristila polni potencial oratorija, ki je zagotovo v tem, da vžge iskro mladinske pastorale, ki bo gorela skozi vse leto. Imamo mnogo primerov, kjer se to dogaja. Seveda pa ostaja tudi mnogo krajev, v katerih tega potenciala (še) ne izkoriščajo.

Vsaka skupina, vsak kraj, vsaka župnija v sebi nosi potencial, da preraste raven povprečnosti in iz oratorija naredi nekaj velikega.

Toda animatorske skupine so živi organizmi, ki se rojevajo, rastejo, se spreminjajo in razpadajo. In znova zaživijo. Vsaka skupina, vsak kraj, vsaka župnija v sebi nosi potencial, da preraste raven povprečnosti in iz oratorija naredi nekaj velikega. Nekaj, kar bo otrokom in mladim dalo več kot le zabaven počitniški teden. Zato na prihodnost oratorijskega gibanja ne moremo gledati drugače kot z upanjem.

Letošnja oratorijska zgodba je vzeta iz fantazijskega sveta J. R. R. Tolkiena, saj povzema njegovo knjigo Hobit. Zgodba je kot nalašč za uporabo na oratorijih. Poleg tega, da gre za izredno vplivno in poznano fantazijsko zgodbo, ki jo mladi preverjeno radi berejo in gledajo, je že v izvirniku osnovana na katoliških vrednotah. Njen avtor je bil goreč katoličan, od nedavnega celo svetniški kandidat, ki je ustvaril sicer samostojen domišljijski svet, a temelječ na krščanskem etosu. Svet, ki ga je ustvaril en Bog, Hobit kot slehernik, čarodej Gandalf kot utelešeni angel (prim. Tob 5,4), zmaj kot poosebljeni pohlep, »korenina vsega zla« (prim. 1 Tim 6,10) – zgodba je prepojena s krščansko simboliko in vrednotami.

Njen avtor je bil goreč katoličan, od nedavnega celo svetniški kandidat.

Otroci in animatorji bodo tako letos na oratorijih spremljali hobita Bilba Bisagina, ki se pridruži škratom na nepozabni pustolovščini, da bi nazaj pridobili zaklad, ki jim ga je ukradel zmaj Smaug. Bilbo, ki se na poti iz zapečkarja postopoma in pod Gandalfovim mentorstvom spreminja v neslutenega junaka, ni nikakršen superjunak z nadnaravnimi sposobnostmi. Prej nasprotno. Prav tako kljub veliki osebni rasti, ki jo doživi na pustolovščini, ni on tisti, ki zmaja na koncu premaga. Zato se z njim zlahka poosebi vsak izmed nas. A kljub svoji majhnosti in nepomembnosti je Bilbo nepogrešljivo orodje v rokah Božje previdnosti, ki je edina, ki v resnici vodi celotno dogajanje in zmore tudi slabe ter težke dogodke obrniti v dobro.

Poleg Božje previdnosti in rasti letošnji oratorij izpostavlja še vrednote vztrajnosti, srčnosti in poklicanosti, na katero opozarja osrednje geslo »Stopi na pot!«. Te besede povzemajo Bilbov pozitiven odgovor na vabilo na pustolovščino. Otrokom in vsem, ki prihajamo v stik z oratorijem, pa predstavljajo izziv: izstopimo iz svoje cone udobja, iz svoje podzemne dupline, in se napotimo na pustolovščino svoje poklicanosti. Stopimo na pot!