Na februarskih volitvah za oratorij smo animatorji glasovali tudi za temo oratorija in tokrat za glavno junakinjo izbrali svetnico Ivano Orleansko. Postavitvi glavnih vrednost in naslova oratorija je sledilo intenzivno načrtovanje na aprilskem načrtovalnem vikendu, nato pa piljenje podrobnosti, priprava internega priročnika, pisanje himne in scenarija za dramsko uprizoritev ter fizična izdelava rekvizitov in pripomočkov.

Množica animatorjev. FOTO: Manja Jerič

Vrhunec so naše priprave dosegle v tednu pred oratorijem, ko smo se zbirali vsako popoldne, intenzivno vadili igro, lepili, barvali, strigli, žagali, nakupovali ter utrjevali vrednote, vadili pesmi in banse. Na praznik Marijinega vnebovzetja smo fizično delo ustavili ter se z adoracijo in spovedjo še duhovno pripravili na oratorij.

Neurje prekinilo priprave in spremenilo načrte

Sobota pred programom vsako leto prinese največ dela. Postaviti smo morali štiri členarje in grajski vhod, kakršnega smo si letos zamislili. Vse je potekalo po načrtih … dokler nas ni sredi dneva presenetilo neurje, ki ni le zaustavilo dela, pač pa nas postavilo nekaj stopenj nazaj, saj smo morali na hitro podreti postavljene členarje in odložiti dokončanje vhoda. Napovedana nedeljska nevihta je botrovala pripravi načrtov za nevihtni scenarij in nekoliko negotovo smo zrli na vremensko napoved za prvi dan oratorija.

Prišel je dan D. Kljub temu, da animatorji običajno dan začenjamo ob 7h, se je že pred peto zjutraj zbrala lepa množica animatorjev, ki je v dežju (in v upanju, da ga nevihta ne uniči) dokončala vhod.

Prihod otrok so spremljale dežne kaplje, ki pa niso motile veselja, da smo se spet zbrali v tako velikem številu in da nas čaka še cel teden skupnega druženja in rasti. 

Družili smo se po ustaljenem urniku: začeli smo s himno in dvigom zastave, nadaljevali pa z jutranjo molitvijo v cerkvi, kjer smo kipu Ivane Orleanske vsak dan dodali en del bojne opreme (po vzoru Ef 6,14-17) ter se priporočili sv. nadangelu Mihaelu. Nadaljevali smo z ogledom dramske igre, ki je vsak dan odkrila nove podrobnosti o življenju Ivane Orleanske. Dopoldanski del smo sklenili na katehezah, kjer smo vsak dan utrjevali eno od vrednot. V ponedeljek smo spoznavali krstne zavetnike, v torek je bil poudarek na krstu, v četrtek smo se pogovarjali o spovedi in imeli tudi priliko zanjo, v petek smo se ob svetopisemskem odlomku pogovarjali o Jezusu - našem kralju, v soboto pa o tem, kako lahko poskrbimo, da bo naš meč ostal nabrušen tudi po koncu oratorija. V času odmora smo vsak dan zavzeli dvorišče, se lovili, plesali, prejemali pošto in sklepali nova prijateljstva.

Od reševalcev do policijskih psov

Po odmoru so nas v ponedeljek in petek čakale velike igre. Ponedeljkove smo preživeli v telovadnici, kamor smo pobegnili pred dežjem, pri petkovih pa smo sami iskali kapljice, saj smo se v blatno-vodnih igrah dodobra osvežili.

FOTO: Manja Jerič

Torkovo popoldne je prineslo posebne goste, ki so nas pričakali na posameznih točkah, mimo katerih smo krožili. V goste sta prišla dva reševalca z rešilcem, trener karateja in štirje policisti, ki so nam predstavili opremo, vozila in policijske pse. Četrtkovo in sobotno popoldne sta prinesla različen nabor delavnic, pri katerih so mlajši izbirali med vulkanijo, gasilsko, viteško, kmetijsko, slaščičarsko in lutkovno delavnico, starejši pa med pomočjo malemu oratoriju ter med vojaško, strojno, športno, lončarsko, kuharsko in adrenalinsko delavnico. Sreda nam je prinesla izlet v neznano, kamor smo se po jutranji sveti maši podali v barvnih skupinah. Pot nas je pripeljala na travnik, kjer nas je čakal piknik s športnimi igrami.

Mali oratorij 

Skozi cel teden je veliki oratorij spremljala posebna skupina najmlajših - predšolskih otrok- imenovana mali oratorij. 20 predšolskih otrok je s petimi animatorkami sledilo posebej prilagojenemu programu.

Sobotni dan je s sabo prinesel še zaključno sveto mašo, pri kateri smo se zahvalili za vse milosti tega tedna. Še pred piknikom smo razglasili zmagovalce velikih iger in podelili nagrade. Vsak otrok je prejel tudi svojo podobico z molitvijo k svetemu nadangelu Mihaelu, za katero je likovno podobo prispevala animatorka Natalija. V poznih popoldanskih urah, ko se je piknik končal, pa je animatorska skupina še zavihala rokave in se lotila pospravljanja, pri čemer so se nam pridružili nekateri najstarejši udeleženci oratorija.

To je bil še en uspešno izpeljan projekt, ki ga ne bi bilo brez zagnanih animatorjev, dobrosrčnih dobrotnikov in množice otrok, ki je prinesla svojo otroško navihanost ter energijo.