Pa se ni začel takrat. Za animatorje se je začel več mesecev prej, ko so se vneto pripravljali na ta teden. Letos se ga je udeležilo več kot 250 otrok, ki jih je spremljalo 50 animatorjev pod vodstvom g. župnika Martina Goloba in g. kaplana Roka Gregorčiča.

Pravijo, da vse poti vodijo v Rimu. Prvi teden julija so vse poti vodile na cerkveni hrib. Lepo je bilo videti otroke, ki zjutraj z vseh strani hitijo na hrib! Koliko delavnic, koliko katehez, veliko priprave, velik organizacijski zalogaj! En dan se je oratorij preselil kar v živalski vrt.

V petek je župnijska cerkev sv. Mihaela pokala po šivih od otroškega veselja in animatorske skrbnosti in ljubezni do otrok. Kot je rekel g. župnik, animatorji so bili ta teden dobri pastirji. Otroško veselje se je valilo s hriba navzdol po vsem Grosupljem in naprej. Da bi le ostali zvesti kot Danijel, ki so ga letos spoznavali otroci!

Vem, vem, ni drugega Boga, ki bi me ljubil iz srca! Tako pravi refren letošnje himne, ki bo še dolgo odzvanjala v ušesih. Se že veselimo naslednjega oratorija, na vse, ki so sodelovali pri organizaciji, in na vse sponzorje, skrite donatorje ter molivce pa kličemo Božjega blagoslova!