Na katoliški spletni strani Aleteia znova ponujajo zanimiv seznam, kako lahko v svetem letu usmiljenja to Božjo lastnost udejanjamo v svojem življenju. Velja poskusiti!



V papeški buli Misericordiae Vultus papež Frančišek predlaga vrsto načinov, na katere lahko udejanjamo Božje usmiljenje in smo ga tudi deležni. Navaja pa tudi predloge, kako lahko sami postanemo orodje Božjega usmiljenja za druge.

Eden izmed načinov, morda osnovni, da postanemo orodje Božjega usmiljenja, je v tem, da odpuščamo bližnjim. Sveto pismo je polno primerov posameznikov, ki so – ali pa niso – odpustili bližnjim. Številne je navedel sam Jezus, v prilikah in svarilih.

Kot primer vzemimo priliko o služabniku, ki ni maral odpustiti, iz 18. poglavja Evangelija po Mateju. Gospodar služabniku odpusti precejšen dolg, služabnik pa ni pripravljen odpustiti manjšega dolga svojemu soslužabniku. Ko je gospodar to slišal, se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.

»Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu«, je Jezus dejal učencem.

Jezus nas je naučil Očenaš in tako zdaj vsak dan molimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Tako molimo, toda, ali si te besede resnično vzamemo k srcu? Ljudje smo precej zaverovani vase in zelo zaposleni. Kako podarjamo odpuščanje, ki si ga zase tako zelo želimo?

Potrebni so trije vidiki.

1 Svoje misli moramo osredotočiti na odpuščanje. Papež Frančišek pravi, da je odpuščanje »najjasnejši izraz usmiljene ljubezni«. Zatrjuje tudi, da je to »imperativ, ki se mu ne moremo izogniti«.

To je seveda dosti lažje reči kakor storiti. Zagotoviti odpuščanje pomeni mnogo več kot sprejeti opravičilo; pomeni sprejeti opravičilo, »dolg odpisati« in narediti korak naprej, tudi če si tega ne želimo. Pomeni, da odpremo svoja srca in bližnjega, ki smo mu odpustili, znova ali pa sploh prvič vzljubimo.

2 Odnos odpuščanja. »V svoji naravi usmiljenje kaže na nekaj konkretnega: namen, odnos in vedenje, ki se izkazujejo v vsakodnevnem življenju«, piše sveti oče.

V vsakodnevnem življenju to pomeni, da Božjo ljubezen utrjujemo v sebi in drugih, tako da jo napravimo vidno in otipljivo v vsem, kar rečemo in storimo. Pomeni delovati iz ljubezni in z ljubeznijo.

3 Pripravljenost, da se odpovemo sodbi. Z besedami papeža Frančiška: »Odpovedati se sodbi in obsojanju pomeni, v pozitivnem smislu, da se zavedamo, kako sprejeti dobro v vsakem človeku in mu prihraniti trpljenje, ki bi ga lahko povzročila naša pristranska obsodba, naša domneva, da o tem človeku vemo vse.«

Pomislimo na usmiljenje, preden sodimo druge. Verjetno ne poznamo celotne zgodbe. Malokdo jo kdaj koli pozna.

Gospod želi, da bratu odpustimo iz vsega srca. To ne pomeni, da zgolj zamomljamo »Odpuščam Ti«, kot nekakšno hitro in tiho pripombo, da se izognemo neprijetnemu trenutku ali da se odkrižamo nezaželjene osebe. Gre za globoko in trajno odpuščanje, ki prihaja iz globine naših src in je pristno in trajno, kadar koli nas povprašajo po njem. Pa tudi, če nas ne.

Vir: www.aleteia.org
Foto: arhiv Družine (T.S.)