Drugo glasovanje je bilo potrebno, ker je Državni svet na predlagano spremembo družinskega zakonika vložil odložilni veto. Državni zbor je obenem na izredni seji razpisal zakonodajne referendume o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ti bodo 27. novembra, čeprav so v SDS z amandmajem želeli doseči, da bi bili ti sočasno z drugim krogom lokalnih volitev.

Na izredni seji je bila prva na sporedu razprava glede spremembe novele družinskega zakonika. Svetnik Državnega sveta (DS) Branko Tomažič je uvodoma pojasnil, da je DS sprejel odložilni veto na 32. izredni seji, saj je pri tem ocenil, »da se je s sprejemom novele družinskega zakonika, s katero naj bi se sledilo odločbam Ustavnega sodišča iz junija letošnjega leta, zaobšlo voljo ljudstva. Slednje je svoje želje izrazilo na kar dveh referendumih, prvega leta 2012, drugič pa 2015.«

Ureditev, po kateri se zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, ima za posledico ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, meni Tomažič: »To je pravica istospolnih parov, da lahko posvojijo otroka. S tem se neutemeljeno, v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojitev otrok tudi na istospolne partnerje, po drugi strani pa stari starši ostajajo brez možnosti posvojitve svojih vnukov.«

Rušenje tradicionalnih družinskih vrednot

Alenka Jeraj (SDS) je v razpravi dejala, da se z novelo družinskega zakonika ruši tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva in očetovstva v naši družbi in družini. »Njenemu že tisočletja sprejetemu pojmovanju se s tako sprejetimi določbami odvzema vlogo temeljne celice družbe kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja, otrokom pa krši njihova temeljna pravica, da so pri vzgoji deležni tako moškega kot ženskega principa čustvovanja, vzgoje in delovanja.« Ob tem je dodala, da so istospolne osebe med nami ter da s tem nimajo nobenih težav. »Še več, prve neenakosti smo začeli odpravljati v desnosredinskih vladah.«

Preberite tudi: V tednu dni zbrali več kot 30.000 podpisov!

Pred začetkom izredne seje je sicer Jerajeva povedala, da če bo Ustavno sodišče dopustilo razpis zakonodajnega referenduma, bodo podpise pod pobudo zagotovo prispevali tudi v SDS. Pobuda za razpis referenduma je v DZ romala pretekli teden.

Korist otroka nad interesom odrasle osebe

Po besedah Aleksandra Reberška (NSi) je edini dejanski učinek nove ureditve, ki jo prinaša določitev Ustavnega sodišča, možnost dveh žensk ali dveh moških, da posvojita otroka, čemur v Novi Sloveniji nasprotujejo. »Korist otroka namreč pretehta nad vsakim interesom odrasle osebe. Na posvojitev ne bi smeli gledati kot na pravico odraslih oseb. Pravica do posvojitve ne obstaja, nanjo moramo gledati izključno kot na dolžnost, da otroku zagotovimo najboljšo mogočo družino. Zveza moškega in ženske je zveza, iz katere po njeni naravni naravi izvira novo otroško življenje.« Na drugi strani pa je zveza med dvema ženskama in dvema moškima zveza, iz katere po njeni naravni naravi novo življenje ne more izvirati, je mnenje Poslanske skupine NSi utemeljil Reberšek.

Izid glasovanja o spremembah družinskega zakonika. FOTO: Zajem zaslona/RTV SLO 3

Koalicija tudi v drugo prikimala spremembam družinskega zakonika

V koalicijskih strankah, ki so predlog sprememb družinskega zakonika podprli, so to utemeljevali zaradi nujnosti spoštovanja Ustavnega sodišča, saj je, tako v SD, ta Državni zbor zadolžil, da v pol leta istospolnima partnerjema omogoči skupno posvojitev otroka. V Levici menijo, da se s spremembami povečujejo možnosti za nekatere otroke, da bodo odraščali v ljubeči družini, v Gibanju Svoboda pa veto Državnega sveta vidijo kot poziv k diskriminaciji istospolnih.

Datum referendumov ne bo sočasno z drugim krogom lokalnih volitev

Državni zbor je v večernih urah razpisal tudi zakonodajne referendume o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. V skladu s predlogom, ki so ga v preteklih dneh potrdili tudi posamezni matični odbori, bodo referendumi 27. novembra. V SDS so sicer z amandmajem želeli doseči, da bi jih izvedli 4. decembra, ko bo drugi krog lokalnih volitev.

Grims: Želeli smo znižati stroške

»Mi smo predlagali amandma za 4. december, ko bi lahko to združili in vsaj nekoliko znižali stroške, kar je najbolj bistveno, predvsem pa olajšali ljudem, da jim ni treba vsako nedeljo posebej hoditi na volitve,« je pojasnil poslanec SDS Branko Grims: »Ta amandma je vložen. Upam, da ga boste vsaj zdaj izglasovali.« A tega poslanci niso podprli.

Za tri referendumske pobude so v SDS zbrali več kot 157 tisoč podpisov, več kot 50 tisoč za vsakega od teh treh referendumov.

V NSi podprli spremembo datuma volitev

Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine Nova Slovenija je dejala, da podpirajo spremembo datuma, »kajti glejte, letos bomo odšli na volitve petkrat, če bo ta referendum 27. novembra. Zdi se mi, da s tem ljudem ne pošiljamo pravega sporočila. Prvo, da ne cenimo njihovega časa, ne glede na to, da je referendum najvišja oblika demokracije, po drugi strani pa, da ne cenimo njihovega denarja. Bodimo racionalni in pojdimo na referendum, ki bo razpisan, vsaj na eden od dnevov volitev.«

Zahtevo za vse tri referendume je dala SDS. Odlok za razpis referenduma o zakonu o vladi je DZ sprejel z 73 glasovi za in nobenim proti, odloka za razpis referendumov o zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi pa s 74 glasovi za in nobenim proti.

Koalicija: Hkratni referendumi in lokalne volitve ne bi pomenili finančnega prihranka

Sara Žibrat (Svoboda) iz največje koalicijske stranke, ki je podprla odlok o razpisu referenduma na dan 27. novembra, je v razpravi povedala, da izvedba referenduma hkrati z lokalnimi volitvami, »kar predlaga opozicija, ne bi pomenila večjega prihranka, stroški referenduma se namreč plačujejo iz državnega proračuna, stroški lokalnih volitev pa iz občinskega. Različni so tudi volilni odbori na voliščih, da ne omenjamo možnih različnih lokacij volišč.«